Rumsfeldovo slovo

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, ki je po porazu republikanske stranke na kongresnih volitvah novembra letos napovedal svoj odstop, se je v petek z bojevitim nagovorom in ob kopici pohval s strani predsednika ZDA Georgea Busha ter podpredsednika Dicka Cheneyja poslovil od Pentagona. Rumsfeld je bil v odstop prisiljen, saj je postal nekakšen simbol težav, s katerimi se ZDA soočajo v Iraku.

Bush je Rumsfelda označil kot enega najbolj usposobljenih, energetičnih in predanih ameriških javnih uslužbencev, zaradi katerega so ZDA danes na boljšem. Rumsfeld je po Bushevih besedah dokazal, da zna biti vodja, kar je tudi bil. 74-letni Rumsfeld je bil na čelu Pentagona v administraciji Georgea Busha mlajšega šest let, potem ko je leta 2001 ta položaj zasedel kot najstarejši obrambni minister v zgodovini ZDA. Pred tem je leta 1975 v administraciji predsednika Geralda Forda postal najmlajši obrambni minister v zgodovini ZDA.

Rumsfelda je hvalil tudi podpredsednik Cheney, ki je leta 1969 delal pri njemu kot pripravnik. Kot je dejal, še nikoli prej ni služil pod tako strogim šefom in od nobenega šefa se še ni toliko naučil. Cheney je Rumsfelda označil kot človeka s skoraj popolnim spominom, ki je vedno znal postaviti vprašanja, na katera nisi bil pripravljen.

Rumsfelda je hvalil tudi načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske general Peter Pace, ki je dejal, da se čestitkam ob slovesu pridružuje vseh 2,4 milijona pripadnikov ameriške vojske. Pace je še dejal, da je Rumsfeld od njih veliko zahteval, vendar nikoli več, kot od samega sebe.

V petek je bil dan slovesa in lepih besed, kjer prostora za mnenja kritikov ni bilo. Ti Rumsfelda obtožujejo, da je trmast, aroganten, da ne posluša nasvetov ter da je ravno zaradi njegovih napak položaj v Iraku danes takšen, kakršen je. Očitajo mu, da ni pripravil načrta za stabilizacijo povojnega Iraka in da je težave, ko so se začele kazati, ponavadi odpravil z bolj ali manj pikrimi domislicami. V zgodovino bo šla njegova izjava ob začetku vsesplošnega plenjenja in ropanja v Bagdadu, ko je stoično dejal, da si ljudje morajo dati malce duška.

Rumsfeld je bil ob slovesu bojevit. Posvaril je pred odločitvami, ki bi vodile v poraz v Iraku, ter poudaril, da je svet danes zelo nevaren. Dejal je, da so teroristični napadi na ZDA 11. septembra 2001 svet opozorili na obstoj skrajnih gibanj, katerih cilj je pobijanje Američanov in drugih svobodnih ljudi. V svetu, ki ga vidi Rumsfeld, je sicer tudi veliko zaveznikov in prijateljev ZDA, ki pa na žalost vse manj vlagajo v obrambo, njihove zmogljivosti se zmanjšujejo in so zato vse bolj ogroženi. Spomnil je tudi na propad Sovjetske zveze in poudaril, da zgodovine nikoli niso ustvarjali ljudje, ki so sedeli ob strani in na varnem