Predsednik Kosova Ibrahim Rugova je začel pogovore o oblikovanju nove pokrajinske vlade po odstopu in prostovoljni predaji dosedanjega premiera Ramusha Haradinaja haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Kot so poročali srbski mediji, se namerava Rugova posvetovati o mandatarju za sestavo nove vlade z vsemi voditelji kosovskih političnih strank, vključno z opozicijskimi.
O nujnosti čimprejšnjega oblikovanja nove pokrajinske vlade je Rugovo opozoril visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana med obiskom v Prištini 14. in 15. marca, ki je kosovskemu predsedniku še svetoval, naj bo postopek oblikovanja nove vlade "inkluziven". To naj bi pomenilo, da bi moral Rugova v ta posel vključiti vse politične dejavnike v pokrajini.
Haradinaj je prostovoljno odšel v pripor haaškega sodišča 9. marca, dan poprej pa je po prejemu obtožnice odstopil s položaja predsednika vlade. Nadomešča ga vršilec dolžnosti predsednika vlade Adem Saljihaj. Kot so poročali prištinski mediji, je kosovska vlada sprejela sklep, na podlagi katerega bo Haradinaj še naprej prejemal plačo premiera. Vlada naj bi tudi proučila možnost oblikovanja posebnega telesa z nalogo, da skrbi za pravno in drugo pomoč zdaj že nekdanjemu premieru.
Solanin nasvet, naj bo postopek za oblikovanje nove vlade "inkluziven", so poskušali dodatno pojasniti posamezni prištinski časniki v albanščini. Tako je dnevnik Zeri v sredini izdaji zapisal, da so možni najmanj trije modeli za sestavo nove pokrajinske vlade.
Po prvem modelu, naj bi vlado oblikovali dosedanji koalicijski partnerki, Rugovina LDK in Haradinajeva AAK, drugi model vključuje v novo vlado eno do dveh največji opozicijskih strank, PDK Hashima Thaqija ali ORA Vetona Suroija, tretji pa sodelovanje v vladi vseh štirih omenjenih največjih strank kosovskih Albancev.
Zeri poleg tega trdi, da je bila med pogovorom Solane z vodilnimi albanskimi politiki v Prištini omenjena še možnost, da tudi novo vlado oblikujeta dosedanji koalicijski partnerki, ki bi imela mandat do začetka pogovorov o končnem statusu Kosova. Od tedaj naprej naj bi se v delo vlade vključile vse politične stranke pokrajine, tako oblikovana vlada pa naj bi imela mandat za polnopravno predstavljanje Kosova na pogajanjih.
Na Kosovu in v Srbiji obeležili obletnico krvavih neredov
Na Kosovu, v Srbiji, pa tudi v Republiki srbski so obeležili leto dni od izbruha najhujših etničnih spopadov na Kosovu, odkar je upravo nad pokrajino junija 1999 prevzela mednarodna skupnost, poosebljena v misiji ZN (UNMIK) in mirovnih silah (KFOR). Civilni upravitelj pokrajine Soeren Jessen-Petersen je ob tej priložnosti v Prištini poudaril, da je Kosovo od tedaj prehodilo dolgo pot ter da so se lekcije po tragičnih dogodkih naučili tako politiki kot prebivalci.
Domnevni povod za izbruh neredov je bila smrt dveh albanskih fantov, katerih trupla je policija UNMIK našla v reki Ibar na severu Kosova, albanski mediji pa so krivdo za tragedijo nemudoma pripisali Srbom. Med dvodnevnim krvavim nasiljem je življenje izgubilo 19 oseb, več kot 900 je bilo ranjenih. Albanski skrajneži so uničili ali poškodovali približno 800 srbskih domov ter 35 pravoslavnih cerkva in samostanov. Po podatkih Beograda je Kosovo tedaj zapustilo 4000 Srbov, 900 pa naj bi jih albanski skrajneži pretepli in številne med njimi tudi hudo ranili.
