100 let od genocida nad Armenci, ki ga Turčija ne priznava

V Erevanu danes potekajo slovesnosti ob 100. obletnici pobojev do 1,5 milijona Armencev v nekdanjem otomanskem cesarstvu. Začelo se je z uradno slovesnostjo ob spomeniku genocidu z visokimi gosti iz tujine, še en vrhunec pa bo sledil proti večeru, ko naj bi se žalnega pohoda iz središča Erevana do spomenika udeležilo na stotisoče Armencev.

Spominske slovesnosti je začel armenski predsednik Serž Sarkisjan, ko je skupaj s soprogo zjutraj položil venec ob spomeniku genocidu na enem od gričev nad Erevanom. Sledili so mu številni tuji diplomati, ki so ob vznožju 44 metrov visokega spomenika drug za drugim polagali rumene vrtnice. Ubitih so se spomnili tudi z minuto molka.

Sarkisjan se je ob spomeniku zahvalil gostom iz tujine, ki so na ta žalosten dan prišli v Erevan. "Hvaležen sem vsem tistim, ki ste tukaj, da še enkrat potrdite svojo zavezo vrednotam človeštva in da sporočite, da ni nič pozabljenega, da se po sto letih spominjamo," je dejal.

Slovesnosti se med drugim udeležujeta francoski in ruski predsednik, Francois Hollande in Vladimir Putin. Slednji je poudaril, da "kakršnegakoli opravičila za množični poboj ni in ne more biti", Hollande pa je "prišel povedati svojim armenskim prijateljem, da ne bomo nikoli pozabili tragedij, ki jih je doživel vaš narod".

Hollande Turčijo pozval, naj prizna genocid

Hollande je poleg tega izkoristil priložnost za poziv Turčiji, naj končno prizna, da je bil nad Armenci storjen genocid. "V Turčiji so že bile izrečene pomembne besede, a pričakujejo se še druge, tako da bi lahko končno skupaj žalovali," je dejal. Pozval je še k odprtju meje med Armenijo in Turčijo, ki je zaprta že več kot dve desetletji.

Mnogi na slovesnost niso prišli, ker se nočejo zameriti Turkom

Med tujimi gosti francoski mediji omenjajo še ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadesa in srbskega predsednika Tomislava Nikolića, obenem pa dodajajo, da je udeležba iz tujine precej okleščena, saj so se očitno mnogi voditelji v strahu pred jezo Ankare opravičili.

Turčija namreč odločno zavrača, da bi bili poboji Armencev pred sto leti genocid. Prav na današnji dan je tudi pripravila veliko slovesnost ob 100. obletnici začetka bitke za Galipoli v prvi svetovni vojn in nanjo povabila številne tuje voditelje. Bitka za Galipoli se je sicer dejansko začela 25. aprila 1915.

Za genocid pokol označila tudi Nemčija

Nemški politični vrh je pokol Armencev končno označil za genocid. Kot prvi je ta izraz v četrtek zvečer uporabil nemški predsednik Joachim Gauck, danes pa ob začetku razprave v bundestagu o pokolu še predsednik bundestaga Norbert Lammert.

Nemčija, glavna zaveznica Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni, genocida še ni uradno priznala, bi pa naj bundestag to storil s sprejetjem posebne izjave, o kateri je razpravljal danes. Sprejel naj bi jo enkrat poleti, verjetno do začetka julija. "Usoda Armencev je tipičen primer množičnih uničenj, etničnih čiščenj, pregonov, genocida, ki so na tako grozovit način zaznamovali 20. stoletje," je poudaril nemški predsednik Gauck. Ob tem je priznal delno soodgovornost Nemčije kot glavne zaveznice Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni za zločine nad Armenci.

Armenci očitajo Nemčiji, ki je zelo dobro vedela, kaj se je dogajalo in je imela svoje ljudi v vrhu turške vojske, sokrivdo za genocid. "Kar se je zgodilo sredi Otomanskega cesarstva, je bil genocid. In ni bil zadnji v 20. stoletju," je poudaril predsednik bundestaga Lammert. Obenem je priznal soodgovornost Nemčije za tedanje dogajanje.
"Zato smo še bolj zavezani, da v spoštovanju žrtev in odgovornosti za tedanje zločine ne potlačimo niti ne olepšujemo. Nemci nismo nikomur govorili, kako naj ravna glede zgodovine. A z našimi izkušnjami lahko spodbudimo ostale, da se predajo svoji zgodovini, četudi to boli," je dejal Lammert.

Obama se še vedno izogiba besedi genocid

Na drugi strani Atlantika, pa se ameriški predsednik Barack Obama še naprej izogiba besedi "genocid" za poboje do 1,5 milijona Armencev v Otomanskem cesarstvu v času prve svetovne vojne. Poboje je označil kot "grozljiv pokol", izrazu genocid pa se je tudi ob današnji 100. obletnici začetka pobojev izognil.

"Armenski ljudje v Otomanskem cesarstvu so bili izgnani, pobiti in so korakali do svojih smrti. Njihova kultura in dediščina v njihovi starodavni domovini sta bili izbrisani. Ob grozljivem nasilju, ki je povzročalo trpljenje na vseh straneh, je izginilo milijon in pol Armencev," se je obletnice v četrtek s skrbno izbranimi besedami spomnil ameriški predsednik.
Kot je še poudaril, so Armenci naredili veliko za države, v katere so se izselili, in njihov prispevek je dragocen. Tudi ZDA so država, kjer danes živi velika armenska diaspora. "V luči tega grozljivega pokola so Američani in Armenci stopili skupaj, povezani v skupni humanosti," je nadaljeval Obama.

Bela hiša se izogiba, da bi poboje Armencev označila kot genocid. Ameriški kongresniki so leta 2007 že bili na tem, da potrdijo resolucijo, ki bi predsednika ZDA pozvala k priznanju genocida, a so nato popustili pod pritiskom Georga W. Busha. Ta se namreč ni želel zameriti Turčiji kot eni ključnih zaveznic v Natu in takratni vojni v Iraku. Je pa genocid priznalo več kot 40 ameriških zveznih držav.

Pred današnjo 100. obletnico se je podobna resolucija znova vrnila v postopek sprejemanja v kongresu. Tokrat je poziv naslovljen na Obamo, ki se je v kampanji pred izvolitvijo na čelo ZDA leta 2008 zavezal, da bo priznal armenski genocid.

Armenska diaspora v ZDA je razočarana nad Obamovim ravnanjem in se je kritično odzvala na njegovo četrtkovo izbiro besed. Izvršni direktor Armenske skupščine Amerike Bryan Ardouny je predsedniku očital "jezikovno gimnastiko", ki ne pritiče standardom, ki jih je postavil Obama sam in bi jih moral dosegati svetovni voditelj današnjega dne.

"Svet mora vedeti, da medtem ko se naš predsednik uklanja turškemu zanikanju, armenski Američani in drugi ljudje čiste vesti ne bomo nikoli dovolili, da bi našo zgodovino pometli pod preprogo," je še poudaril.