Evropska unija je v Luksemburgu podpisala kar 860 strani dolgo pristopno pogodbo z Bolgarijo in Romunijo. V Unijo naj bi vstopil čez natanko 600 dni, 1. januarja 2007, vendar le, če bosta do tedaj dovolj dobro pripravljeni. Pogodba namreč vključuje zaščitno klavzulo, po kateri lahko njun vstop prestavijo za eno leto, če ugotovijo nezadosten napredek.
Vstop Romunije in Bolgarije bo za Unijo velik finančni zalogaj. Razvitost obeh držav dosega zgolj 30 odstotkov povprečnega BDP petiondvajseterice. Obema je Unija obljubila izdatno pomoč, do leta 2013 vsaki 43,3 milijarde evrov, s katero bi ujeli članice, ki so v povezavo vstopile pred enim letom, bosta krvavo potrebovali.
Tako v Romuniji kot Bolgariji od članstva pričakujejo veliko - nekateri nerealno menijo, da bo življenski standard poskočil na zahodnoevropsko raven po drugi strani pa se več kot 40 odstotkov Bolgarov boji, da bodo v Uniji imeli status drugorazrednega državljana.
Del največje širitve
V imenu EU so pogodbo v opatiji Neumuenster večinoma podpisali zunanji in evropski ministri držav članic, z izjemo Luksemburga, ki EU trenutno predseduje in v imenu katerega sta svoj podpis na pogodbo postavila tudi premier Jean Claude Juncker in veliki vojvoda. Za Bolgarijo in Romunijo so pogodbo podpisali najvišji predstavniki obeh držav, torej predsednik, premier, zunanji in evropski minister.
Evropska unija naj bi z njunim članstvom zaključila svojo veliko
širitev na večinoma nekdanje komunistične države vzhodne in srednje
Evrope. Z vključitvijo držav, ki sta iz prejšnjega kroga širitve
izpadli, se bo v pičlih treh letih iz 15-članske skupnosti razvila v
povezavo 27 držav.
Gospodarsko najmanj razviti
Za članstvo v EU sta Sofija in Bukarešta zaprosili leta 1995 in leta 1999 prejeli vabilo k pogajanjem, vendar sta leta 2001 zaradi slabega napredka izpadli iz lanske kroga širitve. Pogajanja sta nato sklenili na vrhu EU decembra 2004, z vstopom pa bosta postali gospodarsko najmanj razviti članici povezave.
Pristopna pogodba med EU ter Bolgarijo in Romunijo je ena sama, podobno kot v preteklih krogih širitve povezave. Za dokončno potrditev je nujna njena ratifikacija v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji, ter seveda v Bolgariji in Romuniji, ki se za referendum zaenkrat nista odločili. Zavrnitev pristopne pogodbe v eni od sedanjih članic EU bi sicer proces širitve ustavila, a to je nekaj, česar se v Sofiji in v Bukarešti kljub "širitveni utrujenosti EU" ne bojijo.
