Avtorica prispevka: Jerca Kos
Prvič odkar obstaja Evropska komisija se je zgodilo, da je eden od parlamentarnih odborov zavrnil kandidata za komisarja. Neslavni rekord si je prislužil Rocco Buttiglione, italijanski minister za evropske zadeve, ki je na zaslišanju v Strassbourgu med drugim izjavil, da je homoseksualnost greh in da je zakonska zveza namenjena predvsem temu, da ženske v njej rojevajo otroke. Dodal je sicer, da njegovo osebno mnenje ne bo vplivalo na njegovo delo v komisiji. "Moje mnenje, da je homoseksualnost greh, ne vpliva na politiko, razen če bi trdil, da je to zločin. Tudi vi si lahko mislite, da sem grešnik, vendar to ne sme vplivati na naše odnose," se je branil Buttiglione in se kasneje za svoje izjave napol opravičil. Dejal je, da ni hotel nikogar užaliti, da pa svojih stališč ne more, kot je zapisal, prostituirati. 56-letni pravnik in profesor filozofije na italijanskih in ameriških univerzah je namreč goreč katolik, papežev osebni prijatelj in velja za ideologa svoje stranke, Krščansko demokratske unije.
Na italijanski desnici so prepričani, da je bil žrtev predsodkov, ki jih evropska levica goji do katolikov. "Očitno pri ministru Buttiglioneju, ki ni edini komisar, ki ga je parlament kritiziral, obstaja predsodek zaradi njegove vere. Zakaj bi sicer še vedno delali iz tega problem, potem ko je obljubil, da bo spoštoval pravice vseh in ne bo nikogar zapostavljal," meni poslanec Buttiglionejeve Krščansko demokratske unije, Luca Volonte. Nasprotno pa so levičarski poslanci v Strassbourgu, pa tudi v Rimu, menili, da je problem v Buttiglionejevih nazadnjaških nazorih, ki zvesto odražajo doktrino katoliške cerkve, ta pa v laični instituciji, kot je Evropska unija, nima kaj iskati.
Evropskih socialistov, liberalcev in zelenih niso prepričale niti obljube bodočega predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa, da ne bo dovolil, da bi Buttiglione ravnal v nasprotju z načeli unije. "V svojo komisijo ne bi sprejel nikogar, ki zagovarja stališča, nezdružljiva z listino temeljnih svoboščin. Prepričan sem, da bo Buttiglione ravnal v skladu z listino in tako menijo tudi drugi kandidati za komisarje," je svojega kandidata branil novi predsednik Evropske komisije. Ko je Barroso umaknil predlog celotne ekipe komisarjev, je bil na potezi spet Rim. Italijanska vlada pa je najprej zatrdila, da Buttiglione ostaja njen kandidat, nato pa vendarle priznala, da bo dokončna odločitev odvisna od Barrosa. Evropski poslanec Massimo D'Alema je dejal, da se bo moral odločiti tudi premier Silvio Berlusconi, ki bo moral upoštevati tako nastale razmere kot tudi Barrosovo odločitev, ki ga bo gotovo prosil za nov predlog.
To se je nazadnje res zgodilo in vlada je umaknila sporno kandidaturo. Razlog, da je Italija tako dolgo trmasto vztrajala pri njej, ni bilo le nasprotovanje evropskemu parlamentu, do katerega je Berlusconi že večkrat pokazal popoln prezir. Vzroki so tudi v notranji politiki, saj vlada ni hotela potrditi dosedanjega italijanskega komisarja Maria Montija, ki doma in v Evropi uživa nesporen ugled. Monti je namreč julija letos zavrnil Berlusconijevo ponudbo, naj prevzame ministrstvo za ekonomijo. Vlada se mu je maščevala tako, da mu ni podaljšala mandata v Bruslju, hkrati pa se je hotela znebiti Buttiglioneja, ki bi izpraznil ministrski sedež za kakega drugega člana koalicije. Primer Buttiglione bi tako razen krize v Evropi kaj lahko povzročil nove težave tudi v Italiji.
