Robertsonov obisk v Beogradu je prvi po Natovem bombardiranju leta 1999. Po pogovorih z najvišjimi uradniki SČG in Srbije je novinarjem povedal, da bombardiranju nekdanje ZRJ spomladi 1999 ni bilo alternative, ker je Slobodan Milošević na Kosovu počel stvari, ki jih ni bilo mogoče zaustaviti po diplomatski poti. Tedaj ni šlo za vojno proti ZRJ, ampak za poseg proti vojaškim in paravojaškim enotam, ki so na Kosovu vršile etnično čiščenje, je povedal Robertson.
Za vstop SČG v evroatlantske povezave le še dve oviri
Prvi Robertsonov sogovornik, predsednik SČG Svetozar Marović je povedal, da sta na poti povezav SČG v evroatlantske povezave samo še dve oviri, in sicer izročitev generala Ratka Mladića haaškemu sodišču in umik tožbe Beograda proti zvezi Nato. Tudi zunanji minister državne skupnosti Goran Svilanović je poudaril, da je Mladić ena od dejanskih ovir za članstvo SČG v programu zveze Nato Partnerstvo za mir, generalni sekretar zveze Nato pa je zato poudaril, da zavezništvo pričakuje od oblasti v Beogradu aretacijo in izročitev Mladića haaškemu sodišču. Hkrati je javno pozval nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov, naj se sam dostojanstveno preda, ker mu nikoli ne bo uspelo pobegniti od mednarodne skupnosti in njenih zakonov.
Razhajanja v mmenjih Bruslja in SČG
Sicer pa Robertson in Svilanović nista bila povsem enakega mnenja, kar zadeva druge ovire za vstop v Partnerstvo za mir. Bruselj meni, da si ni mogoče zamisliti vstopa v program zveze Nato države, ki je vložila tožbo proti zavezništvu zaradi bombardiranja nekdanje ZRJ, Beograd pa po drugi strani meni, da si je prav tako težko zamisliti SČG v Partnerstvu za mir skupaj s Hrvaško in BiH, ki sta tožili Črno goro in Srbijo za genocid med vojno.
Podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega centra za Kosovo Nebojša Čović je po srečanju z Robertsonom povedal da bi bilo treba bodočo poklicno vojsko SČG najprej angažirati pri reševanju kriznih razmer v državi, šele potem pa zunaj meja države.
Na pripombo novinarjev, da so oblasti že pred začetkom pogovorov z mednarodno skupnostjo vedele za problem juga Srbije, kjer delujejo albanski skrajneži, pa je Čović odgovoril, da bi morali na to vprašanje odgovoriti tisti iz Beograda, ki so te pogovore začeli. Čović je očitno mislil na srbskega premiera Zorana Živkovića, ki je med obiskom Washingtona ob koncu julija ponudil ZDA 1000 pripadnikov vojske SČG za misijo v Iraku.
Robertson se je pogovarjal še z obrambnim ministrom SČG Borisom Tadićem, danes pa bo s predavanjem v vojašnici Banjica sklenil obisk Beograda in v okviru poslovilne turneje na Balkanu odpotoval še v BiH.
