Tujina

Robertson svari Evropo

Rim/Dunaj, 01. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Nasprotovanje več evropskih članic zveze NATO vojaškemu posredovanju proti Iraku bi lahko povzročilo težave v odnosih z ZDA in "marginalizacijo Evrope", je za italijanski dnevnik La Repubblica opozoril generalni sekretar zveze NATO George Robertson. Javier Solana pa zagovarja aktivnejšo vlogo Evrope.

Robertson meni, da napad na Irak še ni gotov
Robertson meni, da napad na Irak še ni gotov FOTO: Reuters

Ob tem je še poudaril, da "NATO v tej krizi ni v ospredju" ter "da ZDA niso še ničesar prosile". Robertson je tudi menil, da trenutno potekajo prizadevanja Združenih narodov za rešitev krize in zato ni predvideno vojaško posredovanje."

"Noben narod v globalnem svetu ne more delovati sam. ZDA bi morale delovati z drugimi in mi bi lahko povečali naše sposobnosti, da bi z njimi sodelovali," je dodal.

Če pa bo postavljena zahteva, bo to pomenilo razkol z ZN in v tem primeru bo potrebno vnovič preučiti odziv zveze NATO," je pojasnil generalni sekretar zavezništva, ki je vnovič pozval k vzpostavitvi ravnotežja v odnosih med ZDA in njihovih evropskih zaveznic. Po Robertsonovem mnenju se namreč lahko zgodi, da bo v nasprotnem primeru neravnotežje med zaveznicami pomenilo, da se ZDA v primeru krize z Evropo ne bodo posvetovale.

Robertson je še ocenil, da enostranska ameriška akcija proti Iraku ni veliko verjetna.

Solana za aktivnejšo vlogo EU

Javier Solana zagovarja aktivnejšo vlogo Evrope
Javier Solana zagovarja aktivnejšo vlogo Evrope FOTO: Reuters

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v pogovoru za avstrijski tedniki Profil izjavil, da bi morala EU glede na svojo velikost in gospodarsko moč igrati pomembnejšo vlogo v svetu, vendar pa zato potrebuje tudi sredstva. Solana je tudi poudaril, da bo po širitvi unija imela dvakrat več prebivalcev kot ZDA in štirikrat toliko kot Japonska.

Opozoril je na javnomnenjske raziskave v okviru Eurobarometra, kjer se je več kot 90 odstotkov državljanov unije strinjalo, da bi morala povezava v mednarodnih odnosih prevzemati več odgovornosti in igrati pomembnejšo vlogo kot sedaj. Solana je sicer večji del intervjuja govoril o iraškem vprašanju ter o razlikah med evropskim in ameriškim delovanjem v mednarodnih odnosih.

Na vprašanje kako komentira novo ameriško vojaško doktrino, ki predvideva tudi možnost "preventivnega vojaškega napada", je Solana odgovoril, da mednarodno pravo uporabo vojaške sile predvideva le v samoobrambi ali po pooblastilu varnostnega sveta.

EU se zavzema za reševanje iraškega vprašanja v okviru Združenih narodov, pravi Solana, od iraškega predsednika Sadama Huseina pa zahteva brezpogojno vrnitev inšpektorjev. Poudaril je, da so članice unije v svojih stališčih do Iraka enotne, ob tem pa ni hotel komentirati očitnih razlik med nemškimi in britanskimi stališči ter se je vprašanju izognil z izjavo, da vojna še ni napovedana.

Med drugim je poudaril razlike med evropskim in ameriškim pojmovanjem mednarodnih odnosov: tako se Evropejci predvsem zaradi zgodovinskih izkušenj bolj kot Američani nagibajo k multilateralnemu urejanju konfliktov.