Savdska Arabija je ameriške vojaške predstavnike obvestila, da jim bo v primeru vojne proti Iraku dala na voljo svoj zračni prostor ter pomemben operacijski center, poroča ameriški časnik New York Times. Savdski voditelji zaenkrat še niso prevzeli nobene javne obveznosti glede uporabe ozemlja, so pa dali svoja zagotovila zasebno in sicer na pritisk Washingtona, še piše časnik, ki se sklicuje na ameriške vojaške predstavnike.
ZDA bi tako utegnile dobiti v uporabo sodoben poveljniški center v letalskem oporišču Prince Sultan blizu Riada, od koder naj bi Američani vodili letalsko vojno proti Iraku. Kot dodaja, so Američani isti center uporabljali že v lanski vojaški operaciji v Afganistanu.
Z ozemlja Savdske Arabije bodo lahko vzletala izvidniška in tovorna letala, prav tako pa so predstavniki ZDA gotovi, da bodo oblasti v Rijadu dovolile tudi letalske napade s svojega ozemlja. Če bodo te informacije savdske oblasti tudi uradno potrdile, bo to pomenilo velik premik od dosedanjih stališčih Rijada, da je vojna proti Iraku nepotrebna in škodljiva ter da v tej kampanji ne želijo sodelovati. Take izjave so najvišji predstavniki savdskih oblasti dajali še pred mesecem, ko so ameriški varnostni organi prišli do podatkov, da je savdski režim posredno financiral dva izmed napadalcev 11. septembra, poleg tega, da so bili samomorilski napadlci povečini državljani Savdske Arabije. Predstavniki ZDA so od 11. septembra večkrat okrcali Rijad, da ne sodeluje v “vojni proti terorizmu”.
Informacij časnika New York Times ni želel potrditi niti Pentagon, kjer vztrajajo, da je Savdska Arabija tradicionalno “močna zaveznica” ZDA. Ozemlje Savdske Arabije in njeno infrastrukturo so uporabljali tudi v prvi zalivski vojni leta 1991. Nesodelovanje savdskih oblasti ne bi onemogočilo napada na Irak, bi pa pomenilo veliko logistično oviro.
Še en napad v “no-fly” področju
Ameriška in angleška letala so zopet napadla dve radarski postaji v južnem območju prepovedi leto v Iraku pri kraju Ad Diwaniyah, kakih 120 kilometrov južno od iraške prestolnice. Gre za prve napade od petka, poročil o škodi ali morebitnih žrtvah še ni. Kot so sporočili predstavniki vojske ZDA, je prisotnost the radarskih postaj pomenila grožnjo njihovim silam.
V petek pa so letala napadla iraški obrambni center blizu mesta Al Kut, s katerim bi Iračani lahko upravljali mobilne protiletalske sisteme.
Kopičenje vojske ob meji z Irakom
ZDA še naprej nameščajo sile v regiji. Od božiča je ukaz, naj se pripravijo za odhod na območje Perzijskega zaliva v januarju in februarju, prejelo več tisoč ameriških vojakov, dve letalonosilki s spremljevalnimi ladjami in več deset bojnih letal.
V zadnjih dneh je bilo na turško-iraški meji opaziti aktivnosti turških sil. Tako je v soboto v vojaško postojanko blizu obmejne točke Habur, edinega mejnega prehoda med Turčijo in Irakom, prispel konvoj kakih 80 do 90 vojaških vozil. Danes je na območje prispelo še več vojaških vozil.
Francija ne bo sodelovala pri napadu brez resolucije OZN
Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je medtem za časnik Le Parisien povedala, da Francija izključuje udeležbo v vojni proti Iraku brez resolucije Združenih narodov. Brez tovrstne resolucije je udeležba Francije v vojaškem napadu na Irak "izključena, tudi če bi imeli sredstva za to," je pojasnila. Povedala pa je, da je francoska vlada v stalni pripravljenosti za primer, če bi bili prizadeti francoski interesi.
Za zeleno luč Varnostnega sveta ZN pred morebitnim napadom na Irak se je izrekla tudi Norveška, ki bo januarja postala članica VS ZN. Norveški premier Kjell Magne Bondevik je povedal, da želja po spremembi režima v Iraku ni dovolj za opravičilo vojaške akcije. Po njegovih besedah je zdaj vse odvisno od tega, kako bo VS ocenil informacije, ki jih je prejel o iraškem orožju za množično uničevanje.
Inšpektorji v Iraku delajo naprej
Inšpektorji Združenih narodov za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje so danes pregledali iraško carinsko upravo, ki so jo po treh urah kot običajno zapustili brez komentarjev. Prav tako so obiskali tovarno elektronskih naprav, ki je v državni lasti, in podjetje za inženiring.
Medtem so zaradi kratkega stika Iračani lahko vstopili v objekt, ki je sicer zanje navadno nedostopen - glavni sedež inšpektorjev ZN. Do kratkega stika je prišlo v računalniški sobi, vendar ogenj ni izbruhnil, je povedal predstavnik iraške civilne zaščite, ki je želel ostati neimenovan. Na glavni sedež inšpektorjev - hotel na obrobju Bagdada, kjer inšpektorji živijo in imajo pisarne - so prihitela tri iraška gasilna vozila in policijski avtomobil. Iraški gasilci so zapustili hotel, v rokah pa držali osmojen papir in košček zvite kovine.
V trinadstropnem hotelu Canal veljajo strogi varnostni ukrepi; čistilci in vzdrževalci so tja prispeli s Cipra, kjer imajo inšpektorji izhodiščno bazo. Poslopje so pred vselitvijo inšpektorjev tudi pregledali in preverili ali v njem niso nameščene prisluškovalne naprave.
Irak predstavil seznam 500-ih strokovnjakov
Irak je v soboto vodji urada ZN v Bagdadu izročil seznam iraških znanstvenikov, ki so bili v preteklosti povezani z iraškim programom orožja za množično uničevanje, ta seznam pa bi morali predati do 31. decembra. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik inšpektorjev v Bagdadu Hiro Ueki, je na seznamu "več kot 500 imen s kemičnega, biološkega, jedrskega in raketnega področja". Seznam je 12. decembra zahteval vodja inšpektorjev Hans Blix.
Srečanje iraškega vrha
Iraški voditelj Sadam Husein pa je predsedoval srečanju najvišjih iraških predstavnikov, ki je bilo po navedbah iraške tiskovne agencije INA posvečeno "arabskim in mednarodnim" vprašanjem. Srečanja so se udeležili drugi človek iraškega režima Ezat Ibrahim, podpredsednika Taha Jasin Ramadan in Taha Mohiedin Maruf, podpredsednik vlade Tarek Aziz in predsednik parlamenta Sadun Hamadi.
Navzoči so bili tudi zunanji minister Nadži Sabri, minister za informiranje Mohamed Said Al Sahaf in minister za pravosodje Munzer Al Šaui, pa tudi direktor predsednikovega urada Ahmed Husein in eden najvplivnejših članov revolucionarnega sveta Ali Hasan Al Madžid.
