Ob robu delovnega kosila zunanjih ministrov zaveznic je ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice menila, da mora biti nov kolektivni ukrep pripravljen do obiska ameriškega predsednika Georgea Busha v Evropi oziroma do izrednega vrha Nato, ob tej priložnosti sklicanega za 22. februar.
Po pojasnilih diplomatov je ključno, da vseh 26 držav zaveznic sodeluje pri prizadevanjih v Iraku, pri čemer pa je manj pomembno, na kakšen način. Lahko se države odločijo v misijo usposabljanja iraških varnostnih sil v Iraku poslati več inštruktorjev, lahko okrepijo prispevek za podobno misijo v tretjih državah ali pa zagotovijo finančne prispevke v podporo prizadevanjem ameriško-britanske koalicije v Iraku.
Slovenija bo tako za urjenje iraških sil v tretjih državah namenila sto tisoč evrov, je napovedal zunanji minister Dimitrij Rupel. V regijo naj bi poslali tudi nekaj vojaških inštruktorjev. Ti bodo iraške častnike najverjetneje urili v Jordaniji, o pošiljanju inštruktorjev v Irak pa naša država zaenkrat še ne razmišlja, dodaja minister. Slovenija bo novim iraškim oblastem pomagala tudi z orožjem in vojaško opremo v vrednosti pet milijonov evrov. "Gre za orožje in opremo, ki je Slovenska vojska predvsem na račun procesa preoblikovanja oziroma zmanjšanja števila vojakov ne potrebuje več," je pojasnil Rupel. Vlada razmišlja tudi o večjem angažmaju v Afganistanu, je še omenil.
Riceova se je takoj po prihodu na Nato sestala z generalnim sekretarjem Nato Jaapom de Hoopom Schefferjem, kjer je tudi pozvala k okrepitvi prizadevanj v Iraku. Scheffer je po delovnem kosilu zunanjih ministrov držav članic Severnoatlantskega zavezništva dejal, da morajo vse zaveznice sodelovati v prizadevanjih za stabilizacijo Iraka. "Moj cilj je, da najkasneje do vrha Nato 22. februarja vse članice napovejo prispevke za Irak," je poudaril de Hoop Scheffer.
Kar se tiče Irana, ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice meni, da z evropskimi diplomatskimi prizadevanji dobiva priložnost, da izpolni mednarodno obveznost o ustavitvi programa za bogatenje urana. "Iran bi moral to sprejeti," je menila Riceova, a opozorila, da se v nasprotnem primeru lahko zadeva razplete tudi drugače.
Iran mora izpolniti svoje mednarodne obveznosti, Washington sicer ne postavlja nobenih rokov, a Iran ve, kaj mora storiti. O možnosti, da bi se ameriški predsednik George Bush odločil za vojaško intervencijo v Iranu, pa je dejala, da nobena možnost ni izključena. "Imamo priložnost za diplomatsko rešitev spora. Ta je v našem dosegu, če bo naše sporočilo enotno," je dejala.
Po končanem delovnem kosilu zunanjih ministrov Nato se je Riceova sestala s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom ter komisarko za zunanje odnose Benito Ferrero Waldner, nato pa se je pogovarjala s skupino komisarjev za področje zunanjih odnosov, ki jo sestavljajo še komisarji za trgovino, širitev, razvojna vprašanja ter gospodarsko in denarno unijo.
Pozno popoldne je Riceova iz Bruslja odpotovala v Luksemburg, kjer se je zvečer sestala s predsedujočim EU, luksemburškim premierom Jeanom-Claudom Junckerjem. V Luksemburgu bo tudi v četrtek, ko je napovedano srečanje ministrske trojke EU-ZDA. Evropsko stran bodo v pogovorih zastopali vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn, komisarka Waldnerjeva in visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
