Kdo so te družine? Kaj pričakujejo? Kako je zanje poskrbljeno? Anketa ZN med begunci razkriva marsikaj

Visoki komisariat za begunce (UNHCR) je objavil ugotovitve obširne raziskave med begunci iz Sirije, ki so v Evropo prišli v prvem valu. V času od aprila do septembra so v Grčiji anketirali več kot 1200 ljudi. Gre za najbolj reprezentativen vzorec doslej, podatki pa bolj podrobno razkrivajo, kdo so te begunske družine, od kod prihajajo in zakaj, pravijo predstavniki komisariata Združenih narodov. Namen raziskave je predvsem pridobivanje temeljnih informacij in sestavljanje "profila" beguncev. Bolj kot vemo, za kakšne ljudi gre in kakšne so njihove težave, lažje jim bomo pomagali in pripomogli k razrešitvi nezavidljivih situacij, v katerih so se znašli. Boljša bo tako njihova, kot tudi naša zaščita, pravijo. 

Kakšne so torej glavne ugotovitve? Kdo so begunci? Kako so izobraženi in s čim se preživljajo? Bežijo cele družine ali posamezniki? Vedo, kje so njihovi družinski člani?

Izobrazba

Tisti Sirci, ki so jih sodelavci komisariata anketirali, so v veliki meri izobraženi ljudje. Kar 86 odstotkov vprašanih ima srednjo ali univerzitetno izobrazbo. Prav študenti so sicer predstavljali največji del beguncev v prvem valu.

Pogrešani družinski člani

Vsak peti begunec, ki je sodeloval v anketi, je ločen od svojih najbližjih. Večina jih ne ve, kje se nekateri njihovi družinski člani nahajajo in ali so varni.

Potrebe

Večina anketirancev nima nobenih posebnih potreb. Tako je odgovorilo 65 odstotkov vprašanih. So pa begunci v sedmih odstotkih dejali, da so ločeni od svojih otrok. Pet odstotkov vprašanih je na poti doživelo trpinčenje, trije odstotki trpijo za kroničnimi boleznimi, prav tako trije odstotki pa so starši samohranilci.

Njihovi nameni

Velika večina anketiranih beguncev je na vprašanje, kakšni so njihovi nameni, odgovorili, da bi radi v državah EU zaprosili za azil.

Končna destinacija

Polovica anketiranih beguncev si želi priti v Nemčijo, 13 odstotkov jih je za željeno končno destinacijo navedlo Švedsko, 5 odstotkov Dansko, štiri odstotke Nizozemsko, prav toliko Avstrijo.

Razlog za njhivo izbiro so predvsem boljša priložnost za zaposlitev, več pomoči in pravic za begunce, dobra socialna mreža ter več možnosti za izobraževanje.

Kdaj so zapustili Sirijo?

63 odstotkov vprašanih je državo, v kateri divja vojna, zapustilo v tem letu. 

Čas, ki so ga prebili v prvi gostiteljski državi

Večina vprašanih je v prvi državi prebila malo časa, vanjo pa so vstopili brez potrebnih dokumentov, oziroma ilegalno. Le 13 odstotkov vprašanih je imelo ob vstopu s seboj potrebne dokumente.

37 odstotkov vprašanih se v tej državi ni niti nastanilo.

Prejeta pomoč

18 odstotkov vprašanih je potrdilo, da so prejeli pomoč.

Glavni razlogi, da so zapustili prvo državo

V glavnem begunci pot v Evropo nadaljujejo, ker ocenjujejo, da imajo v državah, kamor so se najprej zatekli, premalo zaposlitvenih možnosti. Razlog sta bili tudi slabša varnost in ocena, da imajo njihovi otroci v dani državi premalo možnosti za izobrazbo.

Kar 85 odstotkov vprašanih Sircev je sicer uspelo priti do Grčije v prvem poskusu.

Prva od serij raziskav

Gre za prvo tovrstno podrobnejšo v seriji raziskav. Sledilo ji bo več podobnih, ki pa bodo zajemale tudi migrante iz Afganistana, Iraka in ostalih držav. Z drugim in tretjim delom nameravajo na visokem komesariatu za begunce pričeti konec decembra. Pravijo, da so reprezentativni podatki izjemnega pomena, predvsem za lažjo koordinacijo v evropskih državah.