'Z objavo mi želijo preprečiti ponovno izvolitev'

Spletna stran Wikileaks je danes objavila skoraj 400 tisoč skrivnih dokumentov ameriške vojske, ki nakazujejo na dejstvo, da so ZDA in ameriški poveljniki ignorirali dokaze o mučenju in pobojih v Iraku. “Obstajajo poročila o civilistih, ki so bili ubiti na kontrolnih točkah, o iraških zapornikih, ki so jih mučile koalicijske sile in ameriških vojakih, ki so razstrelili celotne civilne stavbe zaradi suma, da se na strehi hiše nahaja upornik,” so v sporočilu za javnost dejali v Wikileaks.

Po podatkih spletne strani naj bi na različnih kontrolnih točkah po invaziji leta 2003 umrlo na stotine nedolžnih civilistov. ZDA so imela jasna poročila o civilnih žrtvah, vendar so jih javno zanikala. Žrtev je že okoli 109 tisoč, od tega je kar 66.081 civilistov. Ameriške oblasti so že večkrat izrazile nasprotovanje objavi teh dokumentov.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je znova obsodila vsakršno informacijo s strani posameznikov ali organizacij, ki bi lahko ogrozila življenja ljudi v ZDA in koalicijskih sil. Ustanovitelj spletne strani Wikileaks Julian Assange je za televizijo Al Džazira dejal, da so s pomočjo britanskih odvetnikov pripravili dokumente, ki so lahko podlaga za približno 40 tožb, ki se nanašajo na poboje civilistov v Iraku.

Usmrtitve in mučenja

Na enem izmed videov je mogoče videti iraškega vojaka, ki je usmrtil zapornika v severnem delu mesta Talafar. “Posnetek prikazuje vojaka varnostnih sil, ki pripelje zapornika na cesto, ga potisne na tla, ga pretepa in na koncu ustreli,” je zapisano v enem izmed poročil. Na drugem posnetku naj bi neki vojak zaporniku odrezal prste in ga polil s kislino.

V nekem drugem dokumentu, ki so ga objavili na spletni strani v petek, je opisano mučenje iraških pripornikov z elektriko, poleg tega pa tudi opis usmrtitve z elektriko. Wikileaks trdi, da je vojska vedela za zlorabe, vendar so poročila romala po klasični poti do poveljnikov, označena pa so bila z oznako ”brez nadaljne preiskave”.

V dokumentih so opisani tudi mnogi drugi incidenti. Julija 2007 je ameriški helikopter povzročil smrt 26 ljudi, polovica je bila civilistov. V nekem drugem dokumentu, ki datira v februar 2007, je apache helikopter pričel streljali na dva moška, ki sta se predala. Helikopter z vzdevkom 'crazyhorse 18' je bil prav tako vpleten v incident, v katerem sta umrla dva novinarja, dva otroka pa sta bila ranjena.

Vojska zanikala podatke o žrtvah

Ameriška vojska je trdila, da ni nobenih podatkov o žrtvah v Iraku. Posredovali pa so podatek o 109 tisoč smrtnih žrtvah med letoma 2004 in 2009.

Spletna stran Iraq Body Count, ki objavlja podatke o žrtvah v Iraku, je sporočila, da bodo na podlagi poročil lahko identificirali približno do sedaj 15 tisoč neidentificiranih žrtev. Časopis The Guardin prav tako poroča, da ameriška vojska ni zabeležila števila civilnih žrtev v vojaški ofenzivi leta 2004 v kraju Falluja.

Časopis  New York Times pa je poročal, da so ZDA nekatere primere zlorab raziskale, vendar so večino poročil v arhivih ignorirali. V organizaciji za človekove pravice Amnesty international (AI) so obsodili dogodke, ki so razkriti v dokumentih. Sprašujejo se tudi, ali so ZDA prekršile mednarodne zakone, saj so zapornike predali iraškim silam, ki so že večkrat storile zlorabe. Poudarjajo še, da dokumenti razkrivajo, da so ZDA vedele za večletno sistematično nasilje in zlorabe, je poudaril direktor AI za Bližnji vzhod Malcolm Smart.

Obstajajo tudi podatki, da naj bi v vojno v Iraku bil vpleten tudi Iran. Ta država naj bi tudi omogočila trening vojakov, ki naj bi uporabljali tudi orožje Islamske revolucionarne garde (IRC).

Odziv iraškega premierja

Iraški premier Nuri Al Maliki je po objavi novih dokumentov ocenil, da gre za poskus preprečiti njegovo ponovno izvolitev. Kot so danes sporočili iz njegove pisarne, se glede na čas objave dokumentov zastavlja vprašanje, če se za tem dejanjem ne skriva politika. Al Maliki si namreč že več kot sedem mesecev prizadeva sestaviti vlado, potem ko na parlamentarnih volitvah 7. marca ni bilo jasnega zmagovalca.

Al Maliki je v današnjem sporočilu za javnost poudaril, da objavljeni dokumenti ne vsebujejo nobenega dokaza o neustreznem ravnanju v zaporih v Iraku v času, ko je on vodil vlado. Al Maliki je postal predsednik iraške vlade maja 2006. Ameriški vojaški dokumenti, ki jih je danes objavil Wikileaks, zajemajo dogajanje med vojno v Iraku med letoma 2004 in 2009 in med drugim razkrivajo nove podrobnosti o številu ubitih iraških civilistov in številnih zlorabah zapornikov v iraških zaporih.

Iz opozicijske Irakije so po objavi sporočili, da omenjeni dokumenti dokazujejo, da Al Maliki ni ustrezna oseba za vodenje vlade. "To nas utrjuje v prepričanju, da vztrajamo pri sodelovanju pri sprejemanju odločitev, Al Maliki pa bi rad imel vso moč v svojih rokah," je dejala predstavnica zavezništva Majsun Al Damluji. "Do teh zlorab in mučenj v iraških zaporih je vodilo polaganje vseh pristojnosti na varnostnem področju v roke enega človeka, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil," je dodala.

Po poročanju arabske televizije Al Džazira objavljeni dokumenti vsebujejo tudi ameriška vojaška poročila o Al Malikiju "in domneve o njegovi povezanosti z morilskimi vodi". V premierjevi pisarni pa so pojasnili, da so iraške varnostne sile vedno ravnale v skladu z zakonom. "Potrjujemo, da je premier vrhovni poveljnik vseh varnostnih sil, ki opravljajo svojo dolžnost, s tem da aretirajo in kaznujejo, kot to veli sodstvo, ne pa na sektaški ali pristranski podlagi, kot to želijo prikazati nekatere skupine," so zapisali v sporočilu.

Iračani sicer nad vsebino objavljenih dokumentov niso presenečeni. "To ni nič novega. Mislim, da za Iračane zgodbe o zlorabah niso nobeno presenečenje, saj pozna vsak Iračan kakšno zgodbo o tem," je povedal iraški poslanec Mohamed Ikbal.

Kmalu novi dokumenti

Pri Wikileaksu so danes napovedali, da bodo kmalu objavili še več dokumentov o Afganistanu. Kristinn Hrafnsson je povedal, da so 15.000 dodatnih dokumentov začasno zadržali zaradi občutljive vsebine, sedaj pa so jih ustrezno uredili in bodo kmalu objavljeni.

Tudi dokumenti na temo Iraka po besedah Hrafnssona ne vsebujejo konkretnih imen. "Utemeljeno lahko zatrdim, da dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi lahko ogrožali varnost posameznikov," je dejal v odzivu na navedbe ameriškega obrambnega ministrstva, češ da je še posebej ogroženih okoli 300 Iračanov, ki so omenjeni v dokumentih.

Spletna stran Wikileaks je svetovno javnost šokirala julija letos, ko so objavili okoli 77.000 tajnih vojaških dokumentov o vojni v Afganistanu. Novi dokumenti tako razkrivajo nove podatke in podrobnosti o krvavi vojni v Iraku. Spletna stran je od 29. septembra v vzdrževanju, Assangeju grozi pregon zaradi domnevnih spolnih zločinov na Švedskem, podjetje, prek katerega so po spletu zbirali denar, pa je prekinilo sodelovanje z njimi.