Tujina

FOTO: Obama po smrti Osame obiskal 'točko nič'

New York, 05. 05. 2011 18.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Le nekaj dni po smrti bin Ladna je Obama obiskal New York in se na točki nič poklonil spominu na skoraj 3.000 žrtev. Srečal se je s svojci žrtev ter tudi s policisti in gasilci, ki so tistega usodnega dne tvegali svoja življenja.

Ameriški predsednik Barack Obama je nekaj dni po smrti sovražnika številka ena Osame bin Ladna obiskal eno od gasilskih brigad na Manhattnu, kraj, od koder so se tistega usodnega dne pogumni možje podali reševat žrtve terorističnega napada. 15 se jih nikoli ni vrnilo.

Ob tej priložnosti je Obama dejal, da je bin Ladnova smrt dokaz, da 'niso nikoli pozabili'. "To je simbolično prizorišče izjemne požrtvovalnosti, ki smo ji bili priča tistega groznega dne,“ je dejal, potem ko je segel v roko prav vsem gasilcem devetega bataljona. “Tedaj smo rekli, da tega ne bomo nikoli pozabili. Mislili smo resno!“ Izrazil je upanje, da bodo lahko tisti, ki so preživeli napade, sedaj našli nekaj utehe.

Ameriški predsednik je segel v roko gasilcem in jim čestital za pogum.
Ameriški predsednik je segel v roko gasilcem in jim čestital za pogum. FOTO: Reuters

"To, kar se je zgodilo v nedeljo, odraža pogum naše vojske in izjemno delo naših obveščevalnih agencij,“ je še dejal. Niti enkrat pa po imenu ni omenil svojega padlega sovražnika.

Obami se je na obisku pridružil tudi nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani, ki je mesto vodil v temnih dneh, ki so sledili napadu. Po govoru si je ameriški predsednik ogledal spominsko ploščo v spomin gasilcem, nato pa se je pridružil dvanajstim gasilcem pri kosilu.

Od tam je odšel še na točko nič, mesto, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC), molče položil venec v barvah ameriške zastave, sledili pa sta minuti molka. Srečal se je tudi z družinami žrtev.

Do letošnje 10. obletnice napadov naj bi na prizorišču newyorških napadov dokončali spominski park, na gradbišču pa že raste nova stolpnica, ki bo s 541 metri, kar je letnica ameriške osamosvojitve, najvišja v ZDA. Mestna uprava pod vodstvom župana Michaela Bloomberga je stolpnico preimenovala iz stolpa Svobode v "WTC 1".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (43)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jokerr
26. 06. 2011 00.27
boeing7, strinjam se stabo. Ko je padla prva atomska bomba na Japonsko, se niso hotl takoj predat. Potem so vrgl še drugo. Tretja bi letela pomoje na Tokyo.
Jokerr
26. 06. 2011 00.25
Države z najbolj razvito tehnologijo v prihodnosti. BRIC - Brazil Russia India China
boeing7
06. 05. 2011 13.02
" Zame je edini točki nič, točki, kjer sta padli atomski bombi na Japonsko " Če si s tem hotu povedat, kot recimo kaj so Američani naredili, naj ti povem, da so Japonci dobili opozorilo, naj se predajo, ker se pa niso, so pa atomski bombi padle, in še več so jih nameravali odvršt, sam se je Japonska spametovala in se predala ! Japonci so bili bolj nesramni, napadli Pearl Harbor zbrez napovedi ;)
Matej Andjeli?
06. 05. 2011 11.56
11xwer112, potem takem so na Japonskem te točke 3!
MERDE-AVE-MERDE
06. 05. 2011 09.56
Zame je edini točki nič, točki, kjer sta padli atomski bombi na Japonsko.
janez6b
06. 05. 2011 07.37
Raztezje iz afganistana je potrebno samo zda segnati pa bo pridelava opija bistveno zmanjšana; Talibani so do leta 2001 skorajda iztrebili gojenje opija na afganistanskih poljih, ko so vanj vstopili američani in zgradili 13 vojaških oporišč je pridelava opija spet skokovito narasla.
LXG
06. 05. 2011 07.09
Raztezje
06. 05. 2011 04.05
To je le prvih deset, po abecedi, ostane še kakih 200 malignih državnih tvorb, ki predstavljajo potencialna gojišča za terorizem in zlo na svetu. Kaj še čakamo vsi skupaj, ajd vstanite in gremo,.. Geronimo!!! Geronimo!!! Geronimo!!!...
Raztezje
06. 05. 2011 03.59
1. Misija Afganistan Vsake toliko se srečajo s predstavniki koalicije in Pakistanske vojske, da uskladijo potek meje. Iran protestira nad neplačevanjem davkov pri jezu na reki Helmand, med sušnim obdobjem. Pakistan je poslal čete čez mejo, vzdolž s sporazumom dogovorjene Duranove črte, kjer gradijo žičnate ograje okoli nekaterih plemenskih naselbin, ki služijo kot baze za teroristične in druge ilegalne aktivnosti. Rusijo skrbi tihotapljene makovih derivatov, preko držav centralne Azije. Imajo kakšnih 133.000 domačih beguncev, ki so na jugu in zahodu leta 2007 bežali pred sušo ter nestabilnimi razmerami. Pridelava opija se sicer zmanjšuje, vendar ga še vedno ogromno pridelajo, zalagajo večino Evrope ter Evrazije in bi lahko proizvedli 645 ton čistega heroina letno, če bi predelali ves opij. Trgovino kontrolirajo Talibani, ki z opranim denarjem širijo korupcijo, destabilizirajo in onemogočajo razvoj države. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.59
2. Misija Albanija Postaja vse bolj aktivna prehodna točka za južnozahodne Azijske opiate, od tam poteka Balkanska pot za hašiš in kanabis, pa tudi za kokain iz južne Amerike, namenjen za zahodno Evropo. Proizvajajo nekaj opija, povečuje pa se pridelava kanabisa, albanske prekupčevalske mreže so aktivne in se raztezajo v Evropo. Ukvarjajo se s pranjem denarja, preprodajo drog, orožja, tihotapskega blaga in prebežnikov. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.58
3. Misija Alžirija Poleg nekaterih drugih držav, tudi Alžirija zavrača administracijo Maroka nad zahodno Saharo, ki ga nadzira Fronta polisario. Na tem delu Alžirske meje z Marokom, ves čas prihaja do kršitev bilateralnih dogovorov, obe strani obtožujeta ena drugo, da nudijo zavetje militantnim skupinam in tihotapijo orožje. Tihi spori potekajo tudi glede Libijskih ozemeljskih zahtev na jugozahodu Alžirije in zahtevah FLN-ja v jugozahodnem Maroku. Imajo kakšnih 90.000 beguncev, Sahrawijev iz zahodne Sahare in neznano število svojih, iz državljanskih vojn v letih 1990 in 2007. Alžirija je tranzitna dežela za moške in ženske, ki jih vozijo iz sub saharske Afrike v Evropo, za spolne zlorabe in suženjstvo. Mreže kriminalcev iz juga Alžirije organizirajo prevoze, ponarejajo dokumente, pri čemer žrtvam obljubljajo zaposlitev in podobno. Alžirija spada v 2.skupino držav pod nadzorom, saj ne izvaja minimalnih standardov za omejevanje trgovine z ljudmi, vendar se trudijo spremeniti stvari. Leta 2009 so sprejeli vrsto zakonov, ki prepovedujejo te kriminalne dejavnosti, vendar oblast ni pokazala napredka v celoti, saj niso kaznovali kriminalcev, zaščitili žrtev ali sprejeli primernih preprečevalnih ukrepov. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.58
4. Misija Ameriška Samoa Država Tokelau je v svojem predlogu ustave, iz leta 2006, vključila Samojske Swanove otoke (Oiohega) pod svoje. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.57
5. Misija Angola Zaradi zgodovinskih spomenikov, so v sporu s Kongom. Težave imajo s 13.000 begunci iz Konga in 62.000 svojimi, iz državljanske vojne 2002. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.56
6. Misija Anguilla Tranzicijska točka za južno Ameriške droge, na poti v ZDA in Evropo. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.55
7. Misija Antarktika Odkar je zamrznila Antarktiška pogodba, večina držav ne priznava ozemeljske in morske zahteve Argentine, Avstralije, Čila, Francije, Nove Zelandije, Norveške in Anglije po tričetrt kontinenta. Rusija in ZDA vztrajajo pri zahtevah, ni pa bilo vloženih formalnih zahtev v sektorju med 90 in 150 stopinjami zahodno. Mednarodna komisija za kite je ustvarila zavetišče okoli celotnega kontinenta, da bi zaustavili države, ki naj bi tam lovile kite v znanstvene namene. Avstralija je ustanovila podoben rezervat na področjih, ki si jih lastijo. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.54
8. Antiga in Bermudi Manjša tranzicijska točka za droge, namenjene ZDA in Evropi, bolj je pomembna kot offshore center za pranje denarja. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.54
9. Misija Arktično morje To sicer ni država, je pa pomembno gospodarsko in tranzitno področje. Kanada in ZDA se kregajo, kako bi si razdelili Beaufortovo morje in status severozahodnega prehoda, vendar skupaj raziskujejo Arktično kontinentalno ploščo. Dansak in Norveška so vložile predlog za priznanje mej okoli plošče, dopolnila je predložila tudi Rusija. Globalno segrevanje je stalilo led, zato se na tem območju odpirajo nove prometne poti ter raziskave morskega dna. Meje sta določili tudi Norveška in Rusija. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.53
10. Misija Argentina Argentina si še naprej lasti Falklandske otoke, ki jih upravlja Velika Britanija, ta pa jih še naprej zavrača. V predelu Antarktike, se ozemlja Britanije in Čila delno prekrivajo, odprto ostaja tudi vprašanje trimeje med Brazilijo, Urugvajem in Argentino. Z Urugvajem in Čilom sodelujejo v raznih obmejnih komisijah, dogovarjajo se tudi o meji v južnih Andih. Na delno neurejeni meji z Bolivijo, tihotapijo blago, ljudi in prepovedane droge. Skozi Argentino potekajo tranzicijske poti kokaina za Evropo, heroina za ZDA ter drugih narkotikov za Meksiko, še posebej v trimejnem območju poteka pranje denarja, nabava kemikalij za predelavo drog, organi pregona pa so skorumpirani. Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.52
Misija Zemlja 3.del ...Oboroženi spopadi ne potekajo več toliko med uniformiranimi silami neodvisnih držav, temveč med nedržavnimi oboroženimi skupinami, ki pa se ne zavzemajo za oskrbo in dobrobit prebivalstva, temveč prelagajo probleme na mednarodne skupnosti, ki se morajo posledično ukvarjati z begunci, lakoto, boleznijo, revščino in uničenjem naravnega okolja. Visoki komisar združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjuje, da je bilo decembra 2006, v več kot 50 državah sveta 8.8 milijona registriranih beguncev in 24.5 milijona interno razseljenih oseb. Dejanske ocene pa lažejo, da je na svetu verjetno vsaj 10 milijonov beguncev, glede na 1.5 milijona po bližnjem vzhodu razseljenih Iračanov, iz leta 2007. Vsako leto pretihotapijo čez mednarodne meje kakšnih 800.000 ugrabljenih ljudi, predvsem žensk in otrok, pri čemer ne upoštevamo milijonov, s katerimi trgujejo znotraj meja posameznih držav. Vsaj 80% žrtev je žensk, vsaj 50% je mladostnikov, od teh jih 75% prisilijo v prostitucijo. večina trgovine z ljudmi poteka med vzhodno Azijo in Pacifikom ter med Evropo in Evrazijo. Pridelava kokinih listov, se je leta 2007 razširila na 232.500 hektarjev zemljišč, več kot dve tretjini pridelka proizvede Kolumbija, ki jih sledita Peru in Bolivija. V istem letu, je pridelava čistega kokaina padla za 7%, saj je Kolumbija začela agresivno uničevati polja koke, vladi Peruje in Bolivije pa še zavlačujeta. Leta 2005, so dokumentirano zasegli 551 metričnih ton kokaina, poraba v ZDA pa je narasla na 380 metričnih ton. Leta 2007 so posadili rekordne površine makovih popkov, največ od leta 1980, odkar ocenjujejo posevke. Največji proizvajalec opija je Afganistan, od koder prihaja kar 95% svetovne pridelave, 9% iz jugovzhodne Azije, 1% pa iz južne Amerike, kjer večino opija predelajo v heroin za ZDA. Ocenjujejo, da so leta 2007, na svetu pridelali 1000 metričnih ton heroina. Vir: CIA World Factbook Geronimo!!!
Raztezje
06. 05. 2011 03.52
Misija Zemlja 2.del ...Vsako leto se svetovno prebivalstvo poveča za 80 milijonov ljudi, s čimer narašča brezposelnost, onesnaževanje, problemi ravnanja z odpadki, epidemije, primanjkovanje vode, bolezni, izčrpana morska ribolovna področja, uničenje gozdov, širjenje puščave in izčrpavanje neobnovljivih virov surovin. Nacionalne države, kot temeljne ekonomsko politične ustanove, izgubljajo kontrolo nad mednarodnim pretokom ljudi, dobrin, investicij in tehnologije, kontrolo nad dobrinami prevzemajo separatistične, najpogosteje nacionalistične regionalne oblasti, kot se je zgodilo v republikah bivše Sovjetske zveze, v Jugoslaviji, Indiji, Iraku, Indoneziji in Kanadi. Na zunaj države izgubljajo vpliv pred internacionalnimi organizacijami, kot je Evropska skupnost. Ekonomske integracije v Evropi, še posebej po prevzemu evra, s katerim je postala ekonomska super sila, ovirajo različna ekonomska in politična izhodišča posameznih držav, ki so imele že izgrajeno svojo ekonomijo in to težko prilagajajo skupnosti, saj imajo različne monetarne in fiskalne potrebe. Vlade se srečujejo s političnim odporom, kako preusmeriti denar iz socialnih programov v investicije ter vzpodbujati iskanje zaposlitve. Ker se ukvarjajo s svojimi težavami in potrebami, ne vlagajo toliko denarja v revnejše države po svetu, ki so zato še bolj marginalizirane. Na primer, po terorističnem napadu na ZDA 11.septembra 2001, so te preusmerile velika investicijska sredstva v lastene programe boja proti terorizmu, zaradi vojn v Iraku in Afganistanu pa je globalna ekonomija še bolj negotova. Kljub temu, pa svetovni ekonomiji kaže dobro, z novimi tehnologijami se razvijajo prav vsa področja, od kmetijstva do medicine, alternativnih virov energije, metalurgije in transporta. Izboljšana globalna komunikacija je zelo zmanjšala stroške mednarodnega poslovanja, narasli si dobički iz mednarodne delitve dela, zvišuje se življenjski standard in zmanjšujejo razlike med zaslužki po posameznih državah. Za to so zaslužni voditelji vseh držav po svetu, ki so se na podlagi izkušenj iz preteklosti, postavili po robu nadaljnjemu propadanju ekonomije. Svet na območju 250.000 kilometrov, omejuje 322 mednarodnih kopenskih mej, ki delijo 194 neodvisnih držav in 71 kolonij, posebno upravnih področij ter ostalih posebnosti. Etnična pripadnost, kultura, rasa, religija in jezik, so razdelili države na ločene politične enote, na vsiljene in sporne meje pa je vplivala tudi kultura, fizične lastnosti terena, politične odločitve ter nasilna priseljevanja. Večina obmorskih držav je izkoristila pravo ter si začrtala take meje, ki vključujejo teritorialna in ekskluzivna območja, ki se zaradi različnih obalnih značilnosti prekrivajo in je to vir številnih mednarodnih sporov, od domačih nemirov do nasilnih ali vojaških spopadov. Milijonom ljudi in beguncev onemogočajo povratek na domove, nastajajo težave z dostopnostjo do pitne vode in mineralnih virov, še posebej dostop do ogljikovih hidratov ter nezmožnost izkoriščanja ribolovnih in poljedelskih površin...