Obama se bo udeležil köbenhavnske konference

Ameriški predsednik Barack Obama se bo najverjetneje pridružil ostalim svetovnim voditeljem in se 9. decembra udeležil podnebne konference ZN v Köbenhavnu, je sporočil njegov neimenovan bližnji sodelavec. V danski prestolnici se bo ustavil na poti v Oslo, kjer bo prevzel Nobelovo nagrado za mir. Uradne potrditve njegove udeležbe pa zaenkrat še ni.

V Köbenhavnu bo med 7. in 18. decembrom velika mednarodna podnebna konferenca, katere cilj je doseči ambiciozen globalni dogovor o nasledniku Kjotskega protokola, ki sedaj ureja zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni in se izteče leta 2012. Problem Kjotskega protokola je predvsem dejstvo, da ga niso ratificirale ZDA, obenem pa k boju proti podnebnim spremembam ne zavezuje držav v razvoju, temveč le 37 industrializiranih in tranzicijskih držav.

Čeprav pogajanja o besedilu novega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam in blaženju njihovih posledic potekajo že dve leti, pa svetovne države niso prav nič bliže dogovoru.

Glede na zadnji razvoj dogodkov svetovne države v Köbenhavnu ne bodo sklenile pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Tak kratek politični sporazum bi vseboval zaveze, ki bi jih nato v letih 2010 prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum.

EU se je že zavezala, da bo do leta 2020 izpuste zmanjšala za 20 odstotkov, med ovirami na poti k ambicioznemu globalnemu podnebnemu dogovoru pa so se omenjale ZDA. A iz Bele hiše so danes sporočili, da se bodo tudi oni zavzeli za 17-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2020.

Resno škodo bi utrpela tudi Slovenija

Najhuje naj bi globalno segrevanje prizadelo jug Evrope, resno škodo pa naj bi utrpel tudi južni del srednje Evrope, kamor je uvrščena Slovenija.

Višina stroškov je izračunana na podlagi ocen, za koliko se bo povečalo globalno segrevanje – po ocenah avtorjev poročila naj bi se za od 2,5 do 5,4 stopinje Celzija. Pri teh izračunih so upoštevani štirje elementi, ki so najbolj odvisni od podnebnih sprememb: kmetijstvo, poplavljanje rek, obalni sistemi in turizem.

Ugotovitve je objavil skupni raziskovalni center (JRC) Evropske komisije v študiji o projekcijah vpliva podnebnih sprememb na omenjena štiri področja evropskega gospodarstva, v primeru, da evropske države ne bodo ustrezno ukrepale v boju proti podnebnim spremembam.

Države EU so v študiji razdeljene v pet regij: jug Evrope (Portugalska, Španija, Italija, Grčija in Bolgarija), južni del srednje Evrope (Slovenija, Francija, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija), severni del srednje Evrope (Belgija, Nizozemska, Nemčija in Poljska), sever Evrope (Danska, Švedska, Finska, Estonija, Latvija in Litva), v posebni skupini pa sta Irska in Velika Britanija. Malta, Ciper in Luksemburg v študijo niso vključeni.

Jug Evrope najbolj prizadet

Najbolj naj bi podnebne spremembe prizadele jug Evrope, saj naj bi rast blaginje upočasnile za 0,3 do 1,6 odstotne točke. Najbolj naj bi bilo prizadeto kmetijstvo, v turizmu pa bi lahko izgubili do pet milijard prihodkov na leto.

Negativno, a v manjši meri, bi bil prizadet tudi severni del srednje Evrope. Ta regija naj bi beležila upad rasti blaginje za od 0,3 do 0,7 odstotne točke. Najhujša škoda naj bi bila na obalnih območjih, kjer naj bi poplavljanje morja prizadelo okoli 2,4 milijona ljudi več kot sedaj. Vpliv na turizem pa naj bi bil pozitiven – do štiri milijarde dodatnih prihodkov.

V južnem delu srednje Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, naj bi se rast blaginje zmanjšala za od 0,1 do 0,6 odstotne točke, največ težav bi bilo zaradi poplavljanja rek in škode na obalnih območjih. Turizem pa bi imel v primeru najtoplejšega scenarija dodatnih deset milijard evrov prihodka na leto.

Na Irskem in v Veliki Britaniji bi bile razmere podobne kot v srednji Evropi, severni del Evrope pa bi bil edina regija EU, kjer je pričakovati krepitev rasti blaginje za od 0,5 do 0,7 odstotne točke, ne glede na to, za koliko se bo segrevalo ozračje.

Ob tem avtorji poročila poudarjajo, da bi lahko bili vsesplošni stroški še večji, saj se študija osredotoča samo na štiri omenjene gospodarske sektorje.

Delne rezultate projekta je Evropska komisija uporabila tudi pri pripravi bele knjige o prilagajanju podnebnim spremembam, objavljeni aprila letos. Avtorji poročila poudarjajo tudi, da je treba pri tolmačenju rezultatov upoštevati dejstvo, da so to prve ocene in da je pri razlaganju podnebnih sprememb veliko nejasnosti.