Rešitve za begunsko oziroma migrantsko krizo v Evropi (še) ni. Večina idej je do zdaj propadla. Zakaj? Pri Buisness Insiderju ugotavljajo, da je tako predvsem zaradi geopolitične strukture v Evropski uniji in odnosih med EU in drugimi državami. Poleg tega pa so se nekatere države bolj kot z reševanjem težave ukvarjale s tem, kako utrditi svojo lastno politično moč.
Veliko kritik v zadnjem času leti na Nemčijo, češ da je krizo sprožila prav ona, ker je izrekla doborodošlico migrantom. Druga država, deležna številnih kritik, je Grčija, češ da naredi premalo, poleg tega pa se država ukvarja še z lastno dolžniško krizo.
Turčija – Grčija
Pri Buisness Insiderju opozarjajo, da je vzroke, kako lahko na tisoče ljudi iz Turčije prek Egejskega morja prispe v Grčijo, treba iskati tudi v odnosih med državama. Državi sta sprti, ker se ne strinjata o suverenosti nekaterih uradno grških otokov v Egejskem morju, spor je poglobljen vse od leta 1974, ko je Turčija zasedla del Cipra. Prav zaradi tega se grške in turške oblasti ne morejo dogovoriti o skupnih patruljah v morju, čeprav bi to rešilo veliko življenj, hkrati pa bi preprečevalo val beguncev v EU. EU je Turčiji, ki je naklonjena pridružitvi EU, namenila denarno pomoč. Zdaj v Egejsko morje prihaja še Nato, ki bo begunce vračal v Turčijo, ki je članica zveze.
Grčija – Makedonija in Balkan
Naslednji na poti beguncev in migrantov je Balkan. Prva je na vrsti Makedonija, ki skuša rešiti tisto, česar v Grčiji niso. Če Makedonija dokončno zapre meje, bo to zelo slabo za Grčijo, seveda pa bi to še poslabšalo odnose med državama. Težava leži v imenu, saj Grčija Makedoniji ne dovoljuje tega imena. Ime pa je Grčija vseskozi uporabljala pri blokadi vstopanja Makedonije v Nato in EU.
Pri Balkanu se pojavlja še druga težava. V Nemčijo je namreč lani z migrantskim valom prispelo veliko državljanov balkanskih držav. Kar 40 odstotkov prosilcev za azil v Nemčiji so lani predstavljali Albanci, Kosovarji in Srbi, saj je v teh državah visoka stopnja brezposelnosti, navaja Buisness Insider.
Pri tem je treba upoštevati tudi prihodnje politične želje, denimo pristopanje držav k EU. Pri Buisness Insiderju ugotavljajo, da bi morale države zdaj predvsem prevetriti odnose tako znotraj kot zunaj unije, da bi lahko našle skupno rešitev.
580 ali 850? Slovensko-hrvaški dogovor in kršitev le-tega
Zaradi migrantov je prišlo do nesporazuma med hrvaškimi in slovenskimi oblastmi. Kot so pojasnili na policiji, so hrvaške organe opozorili na zadnji dogovor šefov policij Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije in Avstrije, ''ki so se v skupni izjavi zavezali, da bodo dnevni tranzit skozi države Zahodnega Balkana omejili na tako število, da bo mogoče učinkovito izvajati preveritve vsakega migranta v skladu s schengenskimi pravili''.
Generalni direktorji policij držav na balkanski migrantski poti so se 18. februarja v Zagrebu "ob upoštevanju avstrijskih kvot in izkušenj glede zavračanj dogovorili za določene številčne omejitve na dan – za tranzit okvirno 580 migrantov na dan," so povedali na Generalni policijski upravi (GPU).
Na policiji so pojasnili, da so se ob upoštevanju avstrijskih kvot in izkušenj glede zavračanja dogovorili za določene številčne omejitve na dan za tranzit, okvirno 580 migrantov dnevno. Odločitev je bila sprejeta soglasno, tudi s Hrvaškim strinjanjem. ''Hrvaška pa je včeraj pripeljala k nam skoraj 850 migrantov, kar bistveno presega dogovorjene omejitve, zato smo jih opozorili na sprejeti dogovor,'' so dodali.
Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sicer danes za srbsko televizijo Pink povedal, da je Srbija dobila uradno obvestilo od hrvaške policije, da Slovenija in Hrvaška od danes sprejemata do 500 migrantov dnevno.
Na GPU so sicer pojasnili, da so omenjeno odločitev šefi policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije sprejeli soglasno, torej tudi s strinjanjem Hrvaške in upoštevale naj bi ga vse podpisnice.
Na hrvaškem notranjem ministrstvu so danes povedali, da so jih slovenski kolegi v četrtek zvečer obvestili, da bodo od danes naprej lahko sprejemali le 580 beguncev na dan. "O tem smo nemudoma obvestili kolege v Srbiji," je dejala tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Jelena Bikić.
Posebne vojaške enote na meji s Slovenijo
Avstrija je v Špilje na meji s Slovenijo napotila posebne vojaške enote, ki so v preteklosti že sodelovale pri zatiranju množičnih protestov na Kosovu, med njihovo opremo pa sodijo tudi oklepna vozila, danes poroča avstrijski časnik Kurier.
Avstrijsko obrambno ministrstvo je nedeljo napovedalo, da bo v ponedeljek napotilo dodatnih 450 vojakov na južno mejo. Pri tem pa gre po pisanju Kurierja za sile, ki so bile oblikovane pretežno za operacije v tujini. Tako pa naj bi posredovale tudi v Špilju.
Naloga teh enot bo po navedbah polkovnika Rudolfa Wabnegga iz vojaškega poveljstva avstrijske Štajerske zaustavitev množic migrantov, ki bi se samovoljno podale proti meji. V prvi vrsti bodo stali policisti, za njimi pa bodo vojaki s polno opremo, tudi orožjem. Za podporo pa jima bosta na voljo dve oklepni vozili tipa pandur, ki bi lahko zaprli cesto ali jo spraznili. Napoteni vojaki bodo lahko nameščeni na vseh mejnih odsekih.
V Špilju sicer po novem veljajo dnevne kvote za sprejem migrantov. Avstrijci čez mejo dnevno spuščajo samo manj kot 3200 migrantov, ki naj bi potovali naprej, in 80 prosilcev za azil, ki bi ostali v Avstriji. A migrante, ki želijo nadaljevati pot v Nemčijo, a ne navedejo ustreznih podatkov, Avstrijci na meji zavračajo.
Pri tem je po pisanju avstrijskega tednika Profil ključno vprašanje: "Kaj želite v Nemčiji?" S tem vprašanjem naj bi po pisanju Profila ločevali ekonomske migrante od beguncev z vojnih območij.
Vodja namestitvenega centra v Šentilju Rudolf Golob je povedal, da Avstrijci zavračajo tujce, ki želijo v Nemčiji "le delati ali študirati". Zavračali naj bi tudi tiste, ki navedejo poklic, katerega želijo opravljati, in tiste, ki si želijo boljšega življenja. Po pisanju Profila naj bi bilo očitno pravilen odgovor, da si v Nemčiji želijo mednarodne zaščite.
Grčija noče, da jo obišče avstrijska ministrica
Grčija je zavrnila prošnjo za obisk avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner ter s tem korakom dodatno prilila olje na ogenj v odnosih med državama. Ti so se namreč zaostrili v tem tednu, ko Dunaj na srečanje zunanjih in notranjih ministrov držav na balkanske poti o migracijah ni povabil Aten.
Na grškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da so zavrnili prošnjo avstrijske notranje ministrice za obisk begunskega taborišča v Grčiji. To se je zgodilo dan potem, ko je Grčija v četrtek na pogovor poklicala svojega veleposlanika na Dunaju zaradi omenjenega sredinega ministrskega srečanja na Dunaju, na katerega Grčija ni bila vabljena.
Avstrija je večkrat obtožila Grčijo, da je neuspešna pri nadzoru zunanje meje EU, ker je dovolila prehod meje tako velikemu številu migrantov.
Na četrtkovem srečanju notranjih ministrov EU v Bruslju je Mikl-Leitnerjeva pod vprašaj postavila tudi mesto Grčije v schengenskem območju. "Če gre res za to, da ni mogoče zavarovati grške zunanje meje, a je potem to še lahko schengenska zunanja meja?" se je vprašala.
Grški minister za migracije Janis Muzalas je bil v odzivu oster. Dejal je, da Mikl-Leitnerjeva izkrivlja resnico in "vodi Avstrijo v naraščajoča sovražna dejanja proti Grčiji in EU". "Naša država varuje svoje meje, ki so prav tako meje Evrope," je med drugim pripomnil Muzalas.
Grčija verjame, da je Avstrija s svojimi ukrepi spodbudila vrsto dodatnih omejitev pri sprejemanju beguncev v državah na balkanski poti, kar je ustvarilo ozko grlo prav v Grčiji.
Tisoče beguncev je namreč obtičalo v Grčiji, potem ko je Makedonija začela zavračati prehod Afganistancev ter vzpostavila kontrolo dokumentov za Sirce in Iračane.
Ministri desetih držav, ki ležijo na balkanski migrantski poti, tudi Slovenije, so se sicer v sredo zavzeli za drastično zmanjšanje števila migrantov na tej poti. Strinjali so se, da je treba na balkansko pot v Makedoniji spustiti le tiste migrante, ki dejansko potrebujejo zaščito.
Ban Ki Mun: Ne zapirajte meja
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je danes izrazil zaskrbljenost zaradi vse ostrejšega mejnega nadzora na balkanski migrantski poti in zatrdil, da so ti ukrepi v nasprotju z mednarodno konvencijo o beguncih. Ob tem je države ob balkanski poti pozval, naj ne zapirajo meja.
Ukrepi na mejah Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije niso v skladu z Ženevsko konvencijo o beguncih, ker onemogočajo individualno presojo o begunskem statusu in individualno potrebo po zaščiti, je povedal Banov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
Tok migrantov, ki iz Turčije prihajajo v Grčijo, se nadaljuje. Po besedah Dujarrica omejitve na mejah na balkanski poti "povzročajo težke razmere" v Grčiji.
Ban se po njegovih besedah zaveda pritiskov, s katerimi se zaradi migrantske krize soočajo številne evropske države. A generalni sekretar ZN vse države poziva, naj ne zapirajo meja in ravnajo v duhu solidarnosti in deljenja odgovornosti.
Renzi pozval Junckerja, naj v EU lobira za več solidarnosti v migrantski krizi
Italijanski premier Matteo Renzi je danes na srečanju v Rimu predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pozval, naj izvaja okrepljen pritisk na države članice EU, da bi izkazale več solidarnosti pri obvladovanju migrantske krize.
"Solidarnosti ne more biti samo takrat, ko gre za evropska sredstva," je Renzi pripomnil na novinarski konferenci. "Italija je svojo odgovornost z žariščnimi točkami prevzela. A druge države EU svojega dela še niso prispevale. Porazdelitev beguncev le počasi napreduje," je dejal italijanski premier. Renzi je Junckerja pozval tudi k skupni evropski pobudi za vračanje migrantov v domovine. To mora po Renzijevih besedah potekati na evropski ravni, ne pa na ravni posamezne članice.
Juncker je medtem na novinarski konferenci pohvalil prispevek Italije pri obvladovanju migrantske krize, ki da je zgled in model za druge "obotavljive" članice EU. Ob tem je izrazil upanje, da bodo članice EU uveljavile evropske načrte za porazdelitev prosilcev za azil.
Tusk bo skušal gasiti požar
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk bo prihodnji teden obiskal glavne države ob balkanski migrantski poti. Med tridnevno turnejo se bo v torek ustavil v Ljubljani, kjer se bo sešel s premierjem Mirom Cerarjem, so sporočili iz Bruslja. Poleg Slovenije bo do četrtka obiskal še Avstrijo, Hrvaško, Makedonijo in Grčijo.
Turnejo bo začel v torek na Dunaju s srečanjem z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, nato bo še isti dan prispel v Ljubljano. V sredo bo sledilo srečanje s hrvaškim premierjem Tihomirjem Oreškovićem v Zagrebu in sestanek s makedonskim predsednikom Gjorgejem Ivanovom. Ob koncu turneje se bo v četrtek v Atenah pogovarjal še z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom.
Cilj turneje je iskanje evropskega soglasja o obvladovanju migrantske krize ter priprave na izredni vrh EU in Turčije 7. marca in vrh EU 17. in 18. marca, so pojasnili v Evropskem svetu.
Tusk se bo osredotočil na nekatere države ob balkanski migrantski poti, potem ko so se na zadnjem vrhu EU voditelji zavzeli za polno spoštovanje schengenskega zakonika in preprečevanje prehoda zunanjih mej tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v unijo ali niso zaprosili za azil, čeprav so za to imeli priložnost.
"Ponovna vzpostavitev popolnega delovanja schengenskega območja bo zahtevala čas in jo morajo spremljati ukrepi, ki so odgovor na humanitarne posledice v prizadetih državah članicah, pa tudi humanitarna podpora sirskim beguncem in državam sosedam Sirije," so v Evropskem svetu še zapisali v sporočilu.
