Nemška kanclerka Angela Merkel je danes po srečanju s španskim premierjem Pedrom Sanchezom v Berlinu podvomila, da bodo na vrhu EU v Bruslju konec tedna sklenili dokončni dogovor glede skupne evropske azilne politike. Po njeni oceni potrebujejo več časa, da se dogovorijo še o dveh odprtih vprašanjih.
Kot je pojasnila, se morajo z evropskimi partnerji dogovoriti še o postopkih za obravnavo prošenj za azil ter delu dublinske uredbe, ki določa, kje lahko iskalci azila zaprosijo zanj.
Ob tem je kanclerka ponovno pozvala k dvostranskim dogovorom držav članic EU z državami izvora in tranzitnimi državami. Pri tem pa naj bi se posamezne države lahko dogovarjale v imenu celotne Evropske unije. Kot je pojasnila, bi si morali evropski voditelji razdeliti odgovornost, vsak pa naj bi spregovoril z eno ali dvema državama "v imenu vseh evropskih kolegov" in Evropske komisije, navaja kanclerko nemški časnik Die Welt.
Po njenem prepričanju je treba namreč okrepiti sodelovanje z afriškimi državami, kot je bilo to na primer s Turčijo. "To je vedno princip dajanja in jemanja, tako kot se je to izkazalo z dogovorom med EU in Turčijo," še navaja časnik.
Sanchez Merklovi obljubil podporo
Sanchez je Merklovi obljubil podporo na vrhu EU v četrtek in petek. Tako kot že na mini vrhu EU o migracijah, je izpostavil pomen skupne evropske vizije. Podprl je tudi dogovore z afriškimi državami.
Španija ima že tradicionalno dobre odnose z nekaterimi državami izvora in tranzitnimi državami ter dobro razume razmere. "Tu lahko vsekakor dosežemo uspeh in se bomo tudi potrudili," je dejal Sanchez.
Merklova in Sanchez sta o migracijah skupaj z drugimi evropskimi voditelji že spregovorila na mini vrhu EU o migracijah v nedeljo v Bruslju, a takrat voditelji 16 članic EU niso dosegli nobenih sklepov, razprava o skupni evropski politiki se bo nadaljevala konec tedna.
Po mini vrhu ta konec tedna vendarle rešitev glede migracijskega kaosa?
Medtem ko so evropski voditelji v pričakovanju novega vrha, ki bo vendarle ponudil rešitev migracijskega kaosa znotraj EU, pa nemška kanclerka rešuje tudi notranjepolitični migracijski spor z notranjim ministrom in vodjo sestrske Krščansko-socialne unije (CSU) Horstom Seehoferjem. Ta ji je namreč zagrozil, da bo v primeru neuspeha kanclerke (če ta ne bo dosegla evropske rešitve glede sekundarnih gibanj za azil) 1. julija na meji začel zavračati migrante, ki so registrirani v drugi članici EU. Kar pa bi lahko vodilo v verižno reakcijo. CSU s tovrstnimi zahtevami, da bi morala Nemčija že na mejah zavračati tiste migrante, ki imajo prošnjo v drugi članici, pod vprašaj postavlja obstoj celotne koalicije. Merklova še vedno meni, da bi Nemčija s tovrstno politiko zgolj preložila problem na druge države, in si zato prizadeva za evropsko rešitev.
Na vrhu nemških koalicijskih strank v ospredju reševanje notranjepolitične krize
V iskanje rešitev glede migracijske politike bo usmerjen tudi današnji vrh članov vladne koalicije, zaradi katerega je Merklova pod velikim pritiskom. Vrh nemške koalicije naj bi se v prostorih kanclerke začel zvečer okoli 20.30. Na srečanje naj bi prišel še vodja poslanske skupine Krščansko-demokratske unije (CDU) Volker Kauder in vodja kanclerkinega kabineta Helge Braun. CSU bosta zastopala vodja stranke in notranji minister Horst Seehofer in Alexander Dobrindt, Socialdemokrate (SPD) pa voditeljica stranke in poslanske skupine Andrea Nahles ter podkancler in finančni minister Olaf Scholz.
Nahlesova je zaradi zapletov v koaliciji zaradi vprašanja migracij, ki se vlečejo že nekaj tednov, napovedala, da se bodo temeljito pogovorili tudi o temeljih sodelovanja znotraj koalicije. "Načina, kako so zadeve tekle v zadnjih tednih, ne bomo več sprejemali," je dejala vodja nemških Socialdemokratov (SPD).
Merklova po srečanju v Bruslju: možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni
Kot že rečeno, so se voditelji evropskih držav in evropskih institucij po izrednem vrhu na temo migracij v Bruslju v nedeljo sicer razšli brez sklepov, a večinoma precej zadovoljni. Kot so poudarili, so izmenjali mnenja, jasno izrazili stališča in pretresli nekatere ideje, v prihodnjih dneh pa morajo po dodatnem premisleku slediti jasne odločitve. Merklova je po srečanju izpostavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni. "Danes je bilo izražene veliko dobre volje in, z izjemo nekaterih razlik, tudi veliko podobnosti," je dejala.
Voditelji držav EU so se po besedah Merklove strinjali, da bi morala Unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje ter da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja. "Držav vstopa ne moremo pustiti samih, saj bi to pomenilo, da morajo tudi vse težave reševati same," je dejala. A hkrati je posvarila, da migranti ne morejo prosto izbirati, katera država EU naj obravnava njihovo prošnjo za azil.
Po oceni malteškega premierja Josefa Muscata je srečanje potekalo bolje od pričakovanj. Vsi so jasno izrazili svoje mnenje, kar je nujno za medsebojno razumevanje v prihodnjih tednih, je ocenil. Hkrati pa je opozoril, da so potrebna dejanja. "Smo v situaciji, ko gre za odločitve. Situacija v naslednjih dneh ne sme eskalirati," je posvaril in ocenil, da so evropske države "verjetno" pripravljene na spremembe migracijskih postopkov.
Zadovoljstvo je izrazil tudi italijanski premier Giuseppe Conte. "V dosedanji razpravi smo zastavili pravo smer," je ocenil.
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je zatrdil, da bo Hrvaška zaščitila svoje nacionalne interese, če bodo države članice EU vračale migrante v države, v katerih so prvič vstopili v Unijo. "Kar zadeva Hrvaško, ta skoraj v nobenem primeru ni država prvega vstopa na ozemlje EU, ampak najmanj drugega," je dejal. "Zato želimo natančno, proporcionalno in jasno spremljanje teh vstopov," je poudaril.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.