'Rešenih življenj je še vedno premalo'

V Evropski uniji je lani na cestah umrlo v povprečju 69 ljudi na milijon prebivalcev. Največ smrtnih žrtev je bilo na grških in romunskih cestah – po 130 na milijon prebivalcev. Na poljskih cestah je umrlo 120, na bolgarskih 118, na latvijskih 112, na litovskih pa 110 ljudi na milijon prebivalcev.

V EU se je število smrtnih žrtev od leta 2001 do 2009 v povprečju zmanjšalo za 36 odstotkov. Zdaj pa evropska komisija predlaga ukrepe, s katerimi želi doseči, da se število smrtnih žrtev na cestah do leta 2020 zmanjša za polovico. "Od leta 2001 smo dobro napredovali in rešili skoraj 80.000 življenj, vendar je število smrtnih žrtev in ranjenih na evropskih cestah še vedno nesprejemljivo visoko," je poudaril evropski komisar za promet Siim Kallas.

Najbolj je število smrtnih žrtev na cestah uspela v obdobju od 2001 do 2009 zmanjšati Latvija – z 236 na 112 na milijon prebivalcev, torej za 54 odstotkov. Sledijo Španija, ki je število smrtnih žrtev v cestnem prometu v tem obdobju zmanjšala za 53 odstotkov, ter Estonija in Portugalska, ki sta jih zmanjšali za polovico. Najmanj, za 11 odstotkov, jih je zmanjšala Bolgarija, v Romuniji in na Malti pa se je število smrtnih žrtev povečalo, in sicer za 14 in 31 odstotkov. Slovenija je uspela število smrtnih žrtev v cestnem prometu v tem obdobju zmanjšati za 38 odstotkov, in sicer s 140 na 84 na milijon prebivalcev. To pomeni, da je še vedno nekoliko slabša od povprečja v EU.

Med predlaganimi sedmimi strateškimi cilji so ostrejši ukrepi za varnost tovornjakov in avtomobilov, gradnja varnejših cest, razvoj inteligentnih vozil, strožji sistem izdajanja vozniških dovoljenj in usposabljanja, strožje uveljavljanje predpisov, zmanjšanje števila poškodb in večja pozornost motoristom.

Največji problem je vožnja pod vplivom alkohola

Evropska komisija je objavila tudi ugotovitve javnomnenjske raziskave Eurobarometer, ki je pokazala, da Evropejci pričakujejo krepitev prizadevanj za izboljšanje varnosti na cestah. 94 odstotkov Evropejcev in 91 odstotkov Slovencev meni, da je vožnja pod vplivom alkohola največji problem za zagotavljanje varnosti na cestah, osem od desetih Evropejcev in 84 odstotkov Slovencev pa meni, da je največji problem prehitra vožnja.

Med glavnimi ukrepi, ki bi jih po mnenju državljanov EU morale sprejeti nacionalne vlade, so izboljšanje cestne infrastrukture, učinkovitejše uveljavljanje prometnih predpisov ter enaka obravnava tujih in domačih kršiteljev prometnih predpisov.