Alpinistka Elisabeth Revol, ki so jo v nedeljo komaj rešili z devete najvišje gore sveta, Nanga Parbata, je v intervjuju razkrila, s kakšnimi občutki se je soočala ob izgubi svojega plezalnega partnerja. Revolova je morala več kot 24 ur čakati na pomoč, imela je grozljive halucinacije, zaradi katerih si je sezula čevlje in utrpela hude ozebline.
37-letna plezalka se trenutno zdravi v francoski bolnišnici. Z "Ubijalske gore", kakor pravijo 8126 metrov visokemu Nanga Parbatu, so jo rešili štirje poljski plezalci, ki so porabili osem ur, da so se prebili do nje. Zdravniki se trenutno borijo, da bi ji rešili pomrznjene prste na rokah in levo stopalo.
Za francosko revijo je opisala, kako so morali reševalci na gori pustiti njenega soplezalca, Poljaka Tomeka Mackiewicza, ki je bil prešibak in preslaboten za vrnitev v dolino. "Bilo je grozljivo in boleče," je dejala.
Revolova je sicer prva ženska, ki ji je uspel zimski vzpon na Nanga Parbat, in sicer brez uporabe dodatnega kisika ter brez pomoči šerp. "Na vrhu sva ostala le kakšno sekundo, morala sva dobesedno zdrveti nazaj proti baznemu taboru," je dejala.
Mackiewicz, oče treh otrok, ki je pred tem že šestkrat poskušal splezati na Nanga Parbat, je v nekem trenutku potarnal, da ničesar ne vidi. Do noči se mu je nato razvilo vnetje očes.
Očeta treh otrok, ki je že šestkrat pred poskušal osvojiti Nanga Parvat, niso mogli rešiti. Plezalka je s partnerjem na ramenih pričela biti bitko za življenje in smrt ter se po čisti temi poskušala prebiti nižje. "Naenkrat ni mogel več dihati. Snel si je masko in zmrzoval. Najprej je imel bel nos, nato še roke in noge."
Zavetje sta si poiskala v ledeniški razpoki, poroča Guardian, a Poljakovo stanje se je slabšalo iz minute v minuto. "Krvavel je iz ust," je opisala Revolova, kar je zadnji znak hude višinske bolezni. Alpinistka je poslala več sporočil na pomoč, a reševalci so ji dejali, da se morata nujno spustiti do višine 6000 metrov. Mackiewiczu je dejala: "Poslušaj, helikopter bo prispel pozno popoldne. Moram se spustiti nižje, prišli bodo pote."
Pomoči na omenjeni dan kljub temu ni bilo, zato je morala še eno noč, brez šotora ali prešite odeje, preživeti v ledeniški razpoki. Bila je vedno bolj zaskrbljena za partnerja: "Vso noč sem halucinirala. Bledlo se mi je, da mi ljudje nosijo vroč čaj. Neka ženska me je vprašala, če mi lahko v zameno vzame čevelj. Vstala sem, se sezula in ga ji dala. Zjutraj sem se zbudila, obuta le v nogavico." Njenega čevlja ni bilo nikjer, zaradi mraza je dobila hude ozebline.
Nato je zaslišala helikopter, ki pa ni mogel pristati zaradi hudega vetra. Bala se je, da bo morala še tretjo noč zapored preživeti na ekstremni višini, zato se je pričela sama spuščati v dolino, z mokrimi rokavicami na sebi in z zmrznjenimi nogami. V bazni tabor ji je uspelo priti okrog 3. ure zjutraj.
Na vprašanje, ali bo še kdaj plezala, je Elisabet Revol odgovorila: "Mislim, da bom. To potrebujem."
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.