Renault izbral novo vodstvo: na čelu Ballore in Senard

Do menjave v vodstvu Renaulta je prišlo, potem ko je njegov dosedanji prvi mož Carlos Ghosn, ki je na Japonskem pridržan zaradi domnevnih finančnih malverzacij v podjetju Nissan, v sredo podal odstopno izjavo.

Thierry Bollore se je skupini Renault pridružil septembra 2012, po Ghosnovi aretaciji pa je prevzel mesto začasnega glavnega izvršnega direktorja. Jean-Dominique Senard v Renault prihaja iz Michelina.

Ghosn, ki je do novembra lani veljal za najmočnejšega moža v avtomobilski industriji, je kmalu po aretaciji izgubil položaj predsednika japonskih avtomobilskih skupin Nissan in Mitsubishi. Renault je menedžerju, ki je skoval tristransko francosko-japonsko avtomobilsko zavezništvo, medtem dolgo stal ob strani.

Prejšnji teden pa je francoska vlada Renaultov upravni odbor pozvala k imenovanju novega vodstva. Če ne bi odstopil sam, bi ga danes odstavili.

'Vloga predsednika bo zagotoviti, skupaj s francosko državo, dodatno utrditev zavezništva med Nissanom in Renaultom'

Ghosn je v Renaultu zasedal položaj tako glavnega izvršnega direktorja kot predsednika koncerna, sedaj pa so se v koncernu odločili ta položaja ločiti.

"Vloga predsednika bo zagotoviti, skupaj s francosko državo, dodatno utrditev zavezništva med Nissanom in Renaultom, ki je strateška prioriteta," je medijem ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu danes povedal francoski finančni minister Bruno Le Maire. "Vloga glavnega izvršnega direktorja pa je zagotavljati dobro poslovanje na dnevni ravni," je še dodal.

Medtem se v Nissanu pripravljajo, da Ghosna dokončno odstranijo iz upravnega odbora. Izredno skupščino o tem naj bi izpeljali do sredine aprila, so sporočili. Nissan je Ghosna z mesta predsednika odstavil že kmalu po aretaciji, tako on kot njegov domnevni sostorilec Greg Kelly pa sta ostala v upravnem odboru. Zamenja ju lahko le skupščina.

Ghosnu očitajo prikrivanje prihodkov in zlorabo položaja

Ghosna so v Tokiu aretirali 19. novembra lani, tožilstvo mu med drugim očita prikrivanje prihodkov in zlorabo položaja. Libanonsko-brazilsko-francoski poslovnež ne priznava očitanih dejanj in se je izrekel za nedolžnega, a ostaja za zapahi. Tam bo po vsej verjetnosti dočakal začetek sojenja, kar pa bi lahko trajalo tudi pol leta. Prošnjo po določitvi varščine, proti plačilu katere bi se pred obtožbami branil s prostosti, je namreč sodišče zavrnilo.

Po aretaciji vplivnega menedžerja se je pod vprašajem znašla usoda zavezništva Renault-Nissan-Mitsubishi. Ghosnu večina priznava zasluge za ponovno oživitev Nissana in uspešno sodelovanje podjetij iz dveh zelo različnih poslovnih kultur.

A medtem ko ima Renault v lasti 43 odstotkov Nissana, ima Nissan v rokah le 15 odstotkov delnic francoskega partnerja in nobenih glasovalnih pravic. Ob tem je Nissanova tržna vrednost skoraj enkrat večja od Renaultove, kar bi lahko pomenilo, da si bo podjetje po zamenjavah v vodstvih morda skušalo izboriti drugačen položaj.