"Smo štiričlanska družina, ki jo sestavljata dva zaposlena starša in dva mladoletna otroka. Vendar je mama že dlje časa na bolniški, naši prejemki pa so zato manjši. Ko plačamo kredit in si nakupimo hrano ter plačamo položnice, nam pogosto zmanjka denarja za tiste manj nujne stvari kot so oblačila in obutev. Zato smo se obrnili na pomoč," je le ena izmed mnogih težkih zgodb, s katerimi se spopada približno 264.000 ljudi, ki v Sloveniji živijo pod pragom revščine, a ti zaradi sramu raje ostajajo anonimni.
"Prositi za pomoč je v naši družbi zelo stigmatizirano, na nas se ljudje obračajo velikokrat prepozno ravno iz tega razloga, ker jih je sram. Vlada namreč to prepričanje, da si nesposoben, če delaš, pa ne zmoreš priti čez mesec," pove Doris Rojo iz Zveze Anite Ogulin.
Stopnja zaposlenosti je sicer rekordno visoka, v starostni skupini od 25 do 55 let je namreč zaposlenih kar 90-odstotkov ljudi, kar je največ v EU. Kljub temu pa se zaradi rasti stroškov – samo hrana denimo se je v zadnjem letu podražila za 1,4 odstotka - na humanitarne organizacije obrača vedno več družin na pomoč, kjer sta zaposlena oba starša. "Kar je res zaskrbljujoče je to, da kljub temu, da so vsak dan delovno aktivni, da služijo s svojimi dohodki ne pridejo čez mesec zaradi precej visokih stanovanjskih stroškov in nasploh rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin," še dodaja Rojo.
Revščina slovenskih otrok se je v zadnjem desetletju sicer zmanjšala za tretjino, a še vedno 19 odstotkov otrok živi v neprimernih, vlažnih in plesnivih domovih, ugotavlja Unicef, v Zvezi Anite Ogulin pa so nam zaupali še eno tragično zgodbo stanovanjske stiske: "Sem mama samohranilka z minimalno plačo. Z dvema otrokoma živimo v najetem dvosobnem stanovanju, ki pa si ga moramo zaradi visokih stroškov deliti s cimrom."
Da je sorodnih primerov vedno več, še dodajajo v humanitarni organizaciji, kjer opozarjajo tudi na večplastnost revščine, kot so duševne stiske in socialna izključenost, ki v Sloveniji trenutno grozi približno 287.000 ljudem.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.