Neodvisni strokovnjaki za volitve menijo, da se bo letošnjih volitev udeležilo do 130 milijonov registriranih volilnih upravičencev, kar bi bilo več od rekorda, doseženega pred štirimi leti, ko je volilo 106 milijonov volilnih upravičencev. Letos so volivci izredno motivirani, saj jih ne motijo niti več kot 100 metrov dolge čakalne vrste. Sicer pa prvi podatki z volitev kažejo na visoko volilno udeležbo na območjih, kjer imajo demokrati visoko podporo. Volilna udeležba je bistveno višja zlasti na območjih, ki so jih demokrati v okviru svoje kampanje izbrali za testna območja.
Časnik New York Times pa poroča, da so mnogi delodajalci delavcem omogočili proste ure ali pa celo dela prost dan. Neko newyorško podjetje je zaposlene, ki so odšli na volišča, nagradilo s prostim delovnim dnem.
Najprej volili na vzhodni obali
V devetih zveznih državah na vzhodni obali ZDA - v Connecticutu, Indiani, Kentuckyju, Maineu, New Hampshireu, New Jerseyju, New Yorku, Vermontu in Virginiji - so se ob 12. uri po srednjeevropskem času odprla volišča.
Volišča se bodo sicer po posameznih zveznih državah odpirala in zapirala ob različnih urah. Večina jih bo vrata odprla ob 7. uri zjutraj po krajevnem času, torej zgodaj popoldne po srednjeevropskem času, ponekod pa že ob 6. uri zjutraj. Prva večja skupina držav bo volišča zaprla 2. novembra ob 19. uri po vzhodnoameriškem času oziroma 3. novembra ob 1. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Največji del držav bo zaprl volišča do 3. ure zjutraj po srednjeevropskem času.
Nazadnje bodo izidi znani na Aljaski, saj se bodo volišča tam zaprla ob 7. uri zjutraj 3. novembra po srednjeevropskem času. Zapiralni čas bo sicer prilagodljiv za tiste, ki bodo po uradnem času zaprtja še vedno stali v vrsti, in sodeč po poplavi novih registracij bo to letos prej pravilo kot izjema.
O večjih nepravilnosti ne poročajo
Čeprav so ameriške oblasti pričakovale zaplete, za zdaj o večjih nepravilnostih ne poročajo. V Milwaukeeju so vandali prerezali gume kombija, ki naj bi na volišča zapeljal volivce. Nekaj težav je bilo tudi pri glasovanju, saj so bile nekatere volilne naprave pokvarjene. Te povzročajo sive lase tudi mednarodnim opazovalcem, ki na povabilo Bele hiše spremljajo volitve."Skrbi me, da bodo ljudje volili za tistega, za katerega želijo voliti, ob elektronskem štetju glasov pa bo ta glas zabeležen kot glas proti izbranemu kandidatu,"pravi opazovalec Carwyn Jones. Resno pa jih skrbi tudi pristranskost njihovih delavcev na terenu.
Med najpogostejše prevare, ki jih priznavajo vsi ameriški volilni delavci, spada izkoriščanje neprevidnosti oziroma naivnosti starejših državljanov, ki jim "prijazni" prostovoljci ponujajo izpolnitev glasovnic ali njihovo oddajo na pošto. Volivci naj bi dobivali telefonska sporočila, v katerih jih prijazen glas prepričuje, naj volijo za enega ali drugega kandidata. Spet druge naj bi poskušali na različne načine odvrniti od glasovanja, že pravi "šport" pa je postalo uničevanje tabel z imeni političnih kandidatov. Ker bodo izidi tokratnih volitev verjetno tesni, bo posebno vprašanje tudi glasovanje "mrtvih", ki jih bo letos zaradi predčasnih volitev v 32 državah precej več kot običajno.
Medtem ko so republikanci najeli vojsko opazovalcev in "izzivalcev", ki naj bi na voliščih preverjali kvalifikacije volivcev, ker sumijo, da demokrati ponarejajo registracije ali celo večkrat oddajajo glasove, pa so se demokratski odvetniki organizirali v t.i. Mrežo za zaščito volivcev, ki bo prežala na republikanske "izzivalce" in ob najmanjšem sumu ustrahovanja ali nadlegovanja volivcev proti njim osebno vložila kazenske ovadbe in odškodninske tožbe.
Bo spet odločala Florida?
Enako kot pred štirimi leti bodo vse oči usmerjene na Florido. Poleg nje pa sta pomembni še zvezni državi Ohio in Pennsylvania, kjer sta bila oba kandidata izjemno izenačena.
Na Floridi, ki ima deset milijonov volilnih upravičencev, za zdaj ne poročajo o nepravilnostih. Vrste pred volišči so tako kot drugod po državi dolge, volivci pa izjemno motivirani. Leta 2000 je tako na Floridi kot v Ohio za las zmagal Bush in če ga želi Kerry zamenjati v Beli hiši, bo moral zmagati vsaj v eni.
Bush ostaja optimističen
Predsednik George Bush se je ob vrnitvi v domači Teksas, po tem ko je zadnji dan pred volitvami, v ponedeljek, obiskal pet zveznih držav dejal, da verjame v zmago. Zadnje javnomnenjske raziskave sicer niso kazale prednosti ne Bushu ne njegovemu demokratskemu tekmecu Johnu Kerryju. Poznavalci menijo, da bo o zmagovalcu odločala peščica glasov. Na enih najbolj izenačenih volitvah v ameriški zgodovini zato pričakujejo rekordno udeležbo.
Bush je svoj glas oddal na domačem volišču v bližini svojega ranča v Crawfordu v Teksasu. Bush na volišče prišel pol ure po njegovem odprtju, skupaj z ženo Lauro in hčerkama Jenno in Barbaro. "Te volitve so v rokah naroda in glede tega imam veliko zaupanja," je dejal v kratki izjavi pred novinarji, ki so ga čakali pred voliščem.
Na poti v prestolnico, kjer bo na rezultate počakal v Beli hiši, je nastopil še v Ohiu. Noben republikanec doslej namreč ni postal predsednik, ne da bi prepričal večino v tej zvezni državi.
Tudi Kerry oddal svoj glas
Senator John Kerry je svoj glas oddal v domačem Bostonu, potem ko je v okviru zaključka svoje kampanje nagovoril volivce v Ohiu in Wisconsinu. Kot je dejal, imata tako on kot njegov republikanski tekmec, ameriški predsednik George Bush rada svojo državo, pri čemer pa je Kerry prepričan, da so demokrati uspešno predstavili razloge za spremembo in svež začetek. "Ne glede na izid bo naša država močnejša, združena in bo šla naprej," je dodal Kerry.
Kerryjeva soproga Teresa Heinz Kerry je že predtem svoj glas oddala v predmestju Pittsburgha v Pennsylvanii, vendar pa je zatem senatorja spremljala v Boston, kjer je Kerry glasoval v spremstvu svojih hčera Alexandre in Vanesse.
Prva simbolična zmaga za Busha
Ameriški predsednik George Bush je dosegel prvo simbolično volilno zmago v majhni vasici v državi New Hampsihire, katere prebivalci že tradicionalno prvi pridejo na volišča ob predsedniških volitvah.
Volilci Dixville Notcha, okoli 25 km oddaljenega od meje s Kanado, so republikanskemu kandidtatu Bushu dodelili 19, njegovemu demokratskemu kandidatu pa 7 glasov, je sporočila volilna komisija.
Neodvisni kandidat Ralph Nader ni dobil nobenega glasu.
Velika večina prebivalcev je registriranih republikancev, prebivalci pa na volišča odhajajo že ob polnoči in tako izkoristijo pravico, da volitve končajo, potem ko glasujejo vseh 26 volilcev, kolikor jih je v kraju registriranih.
Sicer je Dixville Notch izgubil del svoje popularnosti, saj je kar dvajset zveznih držav volivcem dovolilo zgodnejše glasovanje. Tako je samo na Floridi že glasovalo okoli dva milijona volivcev.
Bo o rezultatu odločal terorizem?
Medtem ko so zadnje ameriške predsedniške volitve odločile notranjepolitične teme, bo po mnenju analitikov letošnji jeziček na tehtnici zunanja politika, predvsem ameriška vojna proti terorizmu. Strah pred novim 11. septembrom in iraška vojna sta namreč bolj kot kdaj koli doslej razdelila volivce.
Volivce v Los Angelesu sta Bushev boj proti terorizmu in neomajna retorika "kdor ni z nami je proti nam" prepričala, da tokrat zagotovo ne bodo glasovali zanj. Mnogi Kalifornijci zato menijo, da se je bati Amerike in ne drugih držav.Precej neodločeni washingtonski volivci naj bi bili po javnomnenjskih raziskavah na obeh straneh političnega spektra. Nekaterim je všeč Bush, drugi ga sovražijo. Nekaterim je všeč Kerry, vendar mu ne zaupajo.
Ne glede na precej različna mnenja ameriških volivcev o letošnji glavni predvolilni temi - terorizmu - naj bi predsedniku Bushu v tesni tekmi za predsedniški stolček dodatno prednost privozil tudi Osama bin Laden z govorom, ki ga je predvajala arabska televizija Al Džezira. Kljub temu, da ga je označil za pravega poraženca, ki mu je vizijo in razumevanje sveta zameglila mračnost črnega zlata, so analitiki enotni - v času novih terorističnih groženj so ameriški volivci nesporno na strani dosedanjega predsednika.
Večja previdnost pri razglasitvi
Po zaprtju volišč, okoli 3. ure po srednjeevropskem času, bodo ameriške televizije začele razglašati zmagovalca, vendar tokrat napovedujejo večjo previdnost kot leta 2000, ko so se v napovedih uštele. Tako ne bodo razglašale zmagovalcev v posamezni državi, dokler se v njej ne bodo zaprla vsa volišča. Obe strani pa sta najeli celo vojsko odvetnikov, ki bodo bedeli nad izidi, zlasti če bodo ti zelo izenačeni. Poleg pravičnosti volitev je Američane skrbela varnost, saj mnogi pričakujejo nov teroristični napad. Ministrstvo za domovinsko varnost pa je sporočilo, da naj ne bi bilo razloga za preplah in zato niso dvignili stopnje varnostne pripravljenosti.
Najdražja kampanja doslej
Letošnja predvolilna predsedniška kampanja je bila najdražja ameriška politična kampanja doslej. Prvič so presegli magično mejo milijardo dolarjev.
Njen velik del je bil namenjen televizijskim oglasom, v katerih sta kandidata drug drugega ostro napadala.
Bush in Kerry sta za predvolilni boj zbrala več kot milijardo sto milijonov dolarjev. Kerryju so na pomoč pri zbiranju denarja priskočili številni liberalni milijonarji kot na primer George Soros pa tudi estradniki in filmarji, predvsem Michael Moore, in številne druge organizacije s proti-bushevskimi oglasi. Busheva administracija je kmalu odgovorila z izrazito proti-kerrjevskimi oglasi. Sprva so napadli Kerryjev vojaški dosje iz Vietnama, nato so se osredotočili na njegovo domnevno neodločnost.
Kandidata sta precej pozornosti namenjala tudi manjšinam. Bush je tako glasove hispano-Američanov poskušal pridobiti tudi z oglasi v španskem jeziku. Američani arabskega rodu, ki so sicer tradicionalno bolj naklonjeni republikancem, pa naj bi se tokrat množično odločali proti Bushu."Petdeset odstotkov skupnosti Američanov arabskega porekla, ki podpira Kerryja, bo zanj volilo le zato, da bodo volili proti Bushu," razlaga John Zogby z Arabsko-ameriški inštituta.
Številni analitiki se bojijo, da se bo količina denarja v primeru, če bo izid volitev znova tako tesen kot pred štirimi leti, na prihodnjih volitvah še povečala. Zato razmišljajo o ustavnem amandmaju, s katerim bi omejili zdaj skoraj brezmejno zapravljanje predsedniških kandidatov.
