FOTO in VIDEO: Nemčija zaradi beguncev uvaja mejne kontrole in omejitve železniškega prometa

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes v Berlinu tudi uradno potrdil, da Nemčija zaradi begunske krize ponovno uvaja nadzor na mejah. Cilj je uvedba nadzora pri vstopu v državo. Bodo pa v Nemčiji lahko ostali begunci, ki so tja že prišli, je dodal po navedbah nemške tiskovne agencije dpa.

"Nemčija začasno ponovno uvaja nadzor na svojih mejah, posebej z Avstrijo. Cilj je omejitev sedanjega navala beguncev v Nemčijo in zagotovitev reda. To je pomembno tudi iz varnostnih razlogov," je dejal de Maiziere v kratki izjavi za javnost.

Kot je dodal, Nemčija po veljavni evropski zakonodaji ni dolžna prevzeti odgovornosti za večino iskalcev zaščite. Vse članice EU je pozval, naj beguncev, ki prihajajo v unijo, ne zgolj registrirajo, pač pa tudi poskrbijo tudi za postopke v zvezi z azilom. Nemčija vsega ne zmore sama, potrebna je solidarnost, je poudaril.

Kot je povedal, so se za ukrep odločili po posvetu z avstrijskimi oblastmi.

Na mejo z Avstrijo naj bi po neuradnih navedbah nemškega Bilda poslali 2100 nemških policistov. Kot dodaja časnik, naj bi nameravali kontrole uvesti tudi na meji v Češko in Poljsko.

Poleg tega so danes ob 17. uri na željo Berlina ustavili železniški promet iz Avstrije v Nemčijo, so sporočili z avstrijskih železnic. Po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA je bilo takrat na vlakih, namenjenih iz Avstrije v Nemčijo, okoli 1800 beguncev.

Avstrijci so medtem zaskrbljeni, da uvedba mejnih kontrol pomeni begunski kaos pri njih. Kot poroča krone.at, naj bi nemška kanclerka Angela Merkel avstrijskemu kolegu zagotovila, da kaosa ne bo, ni pa povsem jasno, kako bo nov režim pretoka med državama deloval v praksi.

Po najslabšem scenariju Avstrijci računajo, da bi lahko na dunajski železniški postaji obtičalo tudi 30.000 ljudi.

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, ki meni, da begunska kriza schengenski sistem postavlja pod vprašaj, je dejal, da je uvedba začasnih mejnih kontrol po njegovem v skladu s schengenskimi predpisi, da pa upa, da bodo meje ponovno spet povsem odprte. Ob tem je dejal, da prav to dogajanje kaže, kako pomembno je, da članice EU sklenejo dogovor glede beguncev: "S kanclerko Merklovo se strinjava, da morajo meje med članicami EU ostati odprte. Potrebujemo več evropske solidarnosti in solidarnosti, ko gre za reševanje begunske krize."

Medtem je po poročanju Reutersa slovaški notranji minister dejal, da njegova država sistema kvot zagotovo ne bo podprla.

Madžarski premier Viktor Orban je po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na nemški Bild, dejal, da podpira uvedbo začasnih mejnih kontrol, ob tem je pozval k takojšnjemu zavarovanju grške zunanje meje.

Medtem je po poročanju Telegrapha Češka napovedala, da bo sledila nemškemu zgledu in povečala varovanje meja.

''Obljubljena'' Nemčija

Od odločitve nemške vlade pred tednom dni, da beguncem, ki se zadržujejo na Madžarskem, dovoli neregistriran vstop v Nemčijo, so z vlaki v Dortmund in Düsseldorf prepeljali na tisoče ljudi. V Münchnu so samo v soboto sprejeli 13.000 beguncev.

Nemške oblasti so opozorile, da so dosegli zgornjo mejo obremenjenosti. Vse bolj narašča strah, da razmere ne bodo več obvladljive.

"Meje obremenjenosti so dosežene, ta signal je treba jasno dati," je danes v Berlinu dejal minister za promet Alexander Dobrindt, ki je opozoril, da je Nemčija pri sprejemu beguncev dosegla mejo svojih zmožnosti.

"Dolgo bomo potrebovali, da bomo uredili obstoječi težak položaj. Zdaj so potrebni učinkoviti ukrepi, da bi ustavili naval," je poudaril minister, sicer član krščanskih socialistov (CSU), sestrske stranke CDU kanclerke Angele Merkel na Bavarskem.

Med ukrepe po Dobrindtovih besedah sodi pomoč tistim državam, kamor se begunci v stiski najprej zatečejo, kot tudi učinkovit nadzor nemške meje, saj "zato, ker je EU povsem odpovedala, zaščita evropske zunanje meje ne deluje več". Nemčija že mesece veliko bolj pomaga pri premostitvi begunske krize kot vse druge države Evrope, je še dejal.

Opozorila o preobremenjenosti

Opozorila o preobremenjenosti in omejenih zmožnostih za soočenje z begunsko krizo je bilo danes slišati tudi iz drugih nemških zveznih dežel, ne le iz trenutno najbolj obremenjene Bavarske. V Severnem Porenju-Vestfaliji so izjavo župana Münchna Dieterja Reiterja, da so jih pri sprejemu na tisoče beguncev pustili na cedilu, zavrnili, rekoč, da Bavarcem stojijo ob strani. Kot so dodali, pa ne vedo, kako dolgo bodo sami zdržali.

Faymannova tiskovna predstavnica je danes potrdila, da sta bila Merklova in Faymann v stiku, hkrati pa zavrnila navedbe, da bo Nemčija meje za begunce povsem zaprla. "O tem ni bilo nikoli govora," je dejala za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Podrobnosti glede napovedanih ukrepov Berlina sicer ni razkrila, citirala je le besede Merklove, da se želi Nemčija znova vzpostaviti normalne razmere, kar naj bi se zgodilo "postopoma".

Po navedbah nemških vladnih krogov je namen "dati jasen znak, ki ga bodo begunci, ki trenutno živijo v begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu, razumeli", poroča Die Krone.

Kanclerka Angela Merkel svoje odločitve, da v državo spusti ogromno število beguncev, zagovarja z besedami, da je tako prav.

Tudi na jugu Evrope val beguncev ne pojenja. V Preševo na jugu Srbije jih je v soboto in noči na danes skupaj prispelo 3000, več sto pa jih pričakujejo tudi danes čez dan in v ponedeljek, je poročala srbska televizija RTS.

Iz Srbije na Madžarsko rekordno število beguncev

Število beguncev, ki so iz Srbije prestopili na Madžarsko je doseglo nov rekord, saj je mejo v soboto prečkalo kar 4000 oseb. Hitijo tako begunci kot Madžari. Begunci želijo prehiteti 15. september, ko začne veljati strožja zakonodaja, Madžari pa hitijo z gradnjo štiri metrov visoke ograje na meji.

Oblasti ocenjujejo, da je letos na Madžarsko iz Srbije prišlo že okoli 175.000 ljudi, ki tam seveda ne želijo ostati, ampak skušajo čim prej v Avstrijo, nato pa v ''obljubljeno'' Nemčijo.

Zaradi izčrpanosti za pomoč prosijo vojsko

Avstrijske lokalne oblasti v Salzburgu so zaradi izčrpanosti ljudi na terenu zaprosile za pomoč vojsko.

Na mejni prehod Nickelsdorf je danes prišlo že 1500 beguncev, je povedal tiskovni predstavnik policije Helmut Marban. Begunci prispejo z vlaki do Hegyeshaloma, nato pa peš prečkajo mejo z Avstrijo. Oblasti so sicer na množičen prihod v logističnem smislu pripravljene, je še dejal Marban. Begunce bodo s posebnimi vlaki in avtobusi prepeljali na zahodno železniško postajo (Westbahnhof) na Dunaj, odkoder jih nato večina želi nadaljevati pot proti Nemčiji.

Avstrijska vojska je medtem sporočila, da bo od ponedeljka v organizacijskem in logističnem smislu pomagala pristojnim službam na železniški postaji v Salzburgu, je sporočil poveljnik Heinz Hufler. Za pomoč vojske je zaprosil salzburški župan Heinz Schaden, saj so ljudje, ki pomagajo beguncem, po več kot tednu dni na koncu z močmi.

Nove poti

Avstrija sicer pričakuje, da bo s poostreno zakonodajo o prehodu meje, ki na Madžarskem vstopa v veljavo v torek, prišlo do premika glavne migrantske poti proti jugu, na Hrvaško in Slovenijo, od tam pa čez Avstrijo proti Nemčiji, ki je glavni cilj večine beguncev.

Zaprta meja med Srbijo in Madžarsko pa naj kratkoročno ne bi imela učinkov na val beguncev. "Tihotapci bodo poiskali alternativne poti," je povedal vodja oddelka za boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi pri avstrijskem kriminalističnem uradu Gerald Tatzgern. Kot najverjetnejšo je Tatzgern omenil pot iz Beograda na Hrvaško vzdolž najpomembnejše železniške povezave München-Istanbul ali Atene. Od tam naj bi šli naprej proti Zagrebu in preko Slovenije na avstrijsko Koroško ali Štajersko.

Manj zanimive, saj so zamudnejše, so poti preko Makedonije, Kosova, BiH in Hrvaške ali preko Srbije, BiH in Hrvaške oziroma iz severne Grčije preko Albanije in Jadrana v južno Italijo. Obstaja tudi možnost, da bodo skušali tihotapci izkoristiti odprto schengensko mejo med Romunijo in Madžarsko, vendar je to po mnenju Tatzgerna manj verjetno, saj Madžarska poostreno nadzira tudi ta del meje.

Nove tragedije v Egejskem morju

V Egejskem morju se je danes znova zgodila tragedija, v kateri so bili udeleženi begunci. Pri grškem otoku Farmakonisi se je prevrnil čoln, pri čemer je utonilo 28 ljudi, med njimi štirje dojenčki in 10 majhnih otrok, je sporočila grška obalna straža. Iz vode so rešili 68 ljudi, 29 beguncev je samih odplavalo na obalo.

V soboto pa sta se pred otokoma Samos in Lezbos prevrnila dva gumijasta čolna; pogrešajo pet ljudi. Po poročanju lokalnih medijev reševalci nimajo več upanja, da bi jih našli žive.

Obalna straža je s čolna, ki se je prevrnil severno od Samosa, rešila 24 ljudi. Ti so poročali o štirih pogrešanih mladoletnih. S čolna v bližini Lezbosa so medtem rešili 32 ljudi, še vedno pa pogrešajo 20-letnika.

Na tisoče beguncev skuša dnevno s turške obale ob Egejskem morju doseči enega od grških otokov. Večina jih želi naprej v države zahodne Evrope. V soboto so s trajekti z grških otokov v pristanišče Pirej prepeljali več kot 4000 migrantov, je poročal grški državni radio. Davi je v Pirej prispelo novih 1700 beguncev.