
Po vsem svetu je bilo v zadnjih desetletjih usmrčenih na stotine zapornikov, ki so bili nepravično obsojeni na smrt. Eden takšnih je očitno tudi 78-letni Japonec Iwao Hakamada, ki je za rešetkami preživel dolgih 48 let. Zaradi neverjetno dolgega zaporniškega staža je pristal celo v Guinnessovi knjigi rekordov, danes pa je sodišče razveljavilo njegovo smrtno kazen, ga izpustilo na prostost in napovedalo vnovično sojenje. Razlog za to je bila ugotovitev, da se DNK, ki so ga pridobili s krvavih oblačil, ne ujema z njegovim. Ravno na podlagi tega domnevno podtaknjenega dokaza so nesrečneža leta 1966 obsodili zaradi umora njegovega delodajalca, njegove žene in dveh otrok. Japonec se je sicer po več kot desetih letih pritožil, češ da je krivdo priznal zaradi nehumanega policijskega zasliševanja, ustrahovanja in brutalnega pretepanja s strani policistov, a je bila pritožba zavrnjena. "Nihče mu ne more povrniti izgubljenih let življenja," je novo odločitev komentirala njegova sestra Hideko Hakamada, ki se je vsa ta leta borila za njegovo izpustitev, a dodala, da je za njenega zdaj že ostarelega in šibkega brata najbolj pomembno, da opere svoje ime in preostanek življenja preživi v miru.

Takšnih primerov je veliko, ob tem opozarjajo predstavniki Amnesty International. Razpolagajo s podatkom, da je bilo samo v ZDA od leta 1973 do danes kar 144 primerov, ko je bila zaradi dokazane nedolžnosti odpravljena smrtna kazen. "To kaže, da v kazensko-pravosodnih sistemih prihaja do napak, ne glede na to, koliko je pravnih jamstev. Dokler ostaja človeška pravičnost podvržena napakam, bo vedno tveganje, da bodo usmrčeni nedolžni," pravijo.
V letu 2013 zabeleženih najmanj 778 usmrtitev, Kitajska ni všteta
Kot poročajo, sta Iran in Irak kriva velikega porasta števila usmrtitev v letu 2013, kar je v nasprotju s svetovnim trendom odpravljanja smrtne kazni. Če ne upoštevamo Kitajske, kjer je to tajni podatek, je bilo leta 2013 izvedenih vsaj 778 usmrtitev, kar je približno 100 osmrtitev več kot leto prej. "Veliko večino teh nesmiselnih državnih pobojev je izvedlo majhno število držav. A države, ki se oklepajo smrtne kazni, so na napačni strani zgodovine in so vse bolj osamljene," je poudaril Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.
Usmrtitve je sicer v lanskem letu po njihovih podatkih izvajalo 22 držav. Prvo mesto gotovo pripada Kitajski, pravijo, a je to zaupen podatek. Amnesty International sicer ocenjuje, da vsako leto usmrtijo več tisoč ljudi. Na seznamu držav s smrtno kaznijo drugo in tretje mesto zasedata Iran, ki je izvedel najmanj 369 usmrtitev, in Irak, kjer so usmrtili vsaj 169 ljudi. Sledijo Savdska Arabija z 79 in ZDA z 39 usmrtitvami. Na šestem mestu je Somalija, kjer so lani usmrtili najmanj 34 ljudi. Kot še pravijo, so v Savdski Arabiji najmanj tri osebe na smrtno kazen obsodili za zločine, ki so jih domnevno storili, ko so bili mlajši od 18 let, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Obstaja tudi sum, da so mladoletne storilce kaznivih dejanj usmrtili tudi v Jemnu in Iranu, pravijo.

Kljub temu, da je število državm, ki so uporabile smrtno kazen, le za eno državo večje kot v letu 2012, so mnoge države vključno z Gambijo, Združenimi arabskimi emirati in s Pakistanom začasno odpravile smrtno kazen. Tudi v Belorusiji usmrtitev niso izvajali, tako da v Evropi in v Srednji Aziji ni bilo nobenih usmrtitev, kar se je zgodilo prvič po letu 2009. Pred dvajsetimi leti je smrtno kazen uporabljalo 37 držav. Leta 2004 je bilo takih držav 25, lani pa 22. Kljub temu, da so število letos dvigovale Indonezija, Kuvajt, Nigerija in Vietnam, kjer so smrtno kazen znova uporabili, pa si kaže trend upadanja. "Dolgoročen trend je očiten – smrtna kazen postaja stvar preteklosti. Vse vlade, ki v imenu pravice še vedno ubijajo, pozivamo, da takoj razglasijo moratorij na smrtno kazen, kasneje pa jo odpravijo," pravijo v organizaciji.
Leta 2013 so obsojence obglavljali, ustrelili, obesili, posedli na električen stol in jim vbrizgavali injekcije
Načini usmrtitve so v letu 2013 vključevali obglavljenje, usmrtitev na električnem stolu, strelski vod, obešanje in usmrtitev z injekcijo. Javne usmrtitve so se zgodile v Iranu, Severni Koreji, Savdski Arabiji in Somaliji. Smrtna kazen je bila izrečena za vrsto zločinov, ki niso povezani s smrtjo, vključno s krajo ter prekrški, povezanimi z drogami in denarjem, prav tako pa tudi za dejanja, ki sploh ne bi smela veljati za zločine. Med temi so po besedah predstavnikov organizacije tudi prešuštvo ali bogoskrunstvo, številne države pa za razlog enostavno nacedejo politični zločin.

Postopek obsodbe tudi v letu 2013 pogosto ni izpolnjeval mednarodno priznanih standardov pravičnega sojenja. V nekaterih državah je to vključevalo tudi pridobivanje priznanja z mučenjem ali drugimi oblikami slabega ravnanja. Primer take prakse naj bi bili Afganistan, Kitajska, Irak, Iran, Severna Koreja, Pakistan, ozemlja pod palestinskim nadzorom in Savdska Arabija.
Zaporniki pogosto do zadnjega trenutka ne vedo, da bodo usmrčeni
V Indiji, Indoneziji, na Japonskem, v Maleziji in Južnem Sudanu zaporniki niso bili obveščeni o prihajajoči usmrtitvi, obveščeni pa niso bili niti njihovi odvetniki ali družina. V Bocvani, Indiji in Nigeriji, ter v nekaterih primerih tudi Iran in Savdska Arabija, trupel usmrčenih zapornikov niso vrnili njihovim družinam, da bi jim zagotovili ustrezen pokop.

V Severni Koreji za usmrtitev dovolj že pobeg na Kitajsko in gledanje prepovedanih videov iz Južne Koreje
Kot še pravi poročilo, se je tudi lani dogajalo, da so bili ljudje obsojeni na smrtno kazen in so bili usmrčeni, kljub temu, da njihovi prekrški niso izpolnjevali pogoja tako imenovanih "najresnejših zločinov", ki vključujejo namerno ubijanje, kot določajo mednarodni standardi. Gre za zločine, povezane z drogami v vsaj 13 državah Azije in Bližnjega vzhoda, pa tudi za prešuštvo (Savdska Arabija), bogokletstvo (Pakistan), ekonomske zločine (Kitajska, Severna Koreja, Vietnam), posilstvo (Iran, Kuvajt, Somalija, Združeni arabski emirati) in oblike 'hujšega' ropa (Kenija, Nigerija, Savdska Arabija, Sudan). V Severni Koreji so bili ljudje po navedbah usmrčeni zaradi kanibalizma, poneverbe, pornografije, pobega na Kitajsko, korupcije in gledanja prepovedanih videov iz Južne Koreje.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.