Reformistični poslanci so odstopili v znak protesta zaradi odločitve sveta varuhov glede udeležbe njihovih kandidatov na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo 20. februarja. Doslej jih je odstopilo 117, reformistične stranke pa so napovedale bojkot volitev.
"Ne moremo še naprej sedeti v parlamentu, ki ni sposoben ščititi pravic ljudstva in preprečiti izvedbe volitev, na katerih ljudstvo ne more svobodno izbirati svojih predstavnikov," so v skupnem pismu, ki sta ga pred vsemi poslanci prebrala reformatorska politika Mohsen Mirdamadi in Radžabali Mazruj, zapisali poslanci, ki so odstopili. "Nameravajo izbrisati 'republiko' in obuditi 'islam, podoben talibanskemu'," so v pismu še napisali poslanci, ki izražajo vdanost vrednotam revolucije.
"Umazano diktatorstvo želijo zakriti z lepimi oblačili demokracije," je odstop poslancev utemeljil reformistični poslanec Mohsen Mirdamadi, in dodal, da "niso imeli druge možnosti kot odstopiti." Med poslanci, ki so odstopili, je tudi Mohamed Reza Hatami, brat iranskega predsednika. "Te volitve imamo za nelegalne," je dejal.
Iranski parlament bo o odstopih glasoval naslednji teden, sam odstop pa ogroža normalno delo parlamenta, saj je pogoj za delo dvotretjinska prisotnost poslancev.
Iranski svet varuhov je konec prejšnjega tedna sporočil, da je delno razveljavil prepoved sodelovanja na parlamentarnih volitvah za 1160 od več kot 3600 kandidatov iz vrst reformistov. Po navedbah sveta varuhov, ki je pristojen za odločanje o kandidaturah, so po ponovni preučitvi kandidatur sodelovanje na volitvah odobrili 5451 od skupno 7900 kandidatov.
Po besedah notranjega ministra Abdolvaheda Musavija Larija pa na novem seznamu kandidatov, ki bodo lahko nastopili na volitvah, še vedno ni 87 reformističnih poslancev.
Kriza ob 25. obletnici Homeinijeve vrnitve
Na dan, ko se je pred 25 leti v državo vrnil ajatola Homeini, sprožil revolucijo in izgnal dotlej vladajočega šaha, v državi pa vzpostavil teokratski sistem, je danes 117 poslancev posamično predsedniku parlamenta Karubiju izročilo podpisane odstope. Karubi je nato vnovič pozval vrhovnega iranskega voditelja, ajatolo Alija Hameneja, naj najde izhod iz krize, ki lahko prepreči izvedbo volitev na predviden datum.
Kljub poglabljanju politične krize pa so pričeli s praznovanjem 25. obletnice islamske republike, da bi obeležili padec imperialnega režima in začetek sprememb, ki so imele globoke posledice za Bližnji in srednji Vzhod ter ves svet. Po več kot 15 letih izgnanstva v Parizu se je v Iran vrnil iranski šiitski voditelj ajatola Homeini, ki je takoj razglasil ustanovitev revolucionarnega sveta.
Izključno verski voditelji, ki so sestavljali revolucionarni svet, so po revoluciji uspeli v svoje roke pridobiti vse centre oblasti. V dveh desetletjih vladavine so v državi uvedli strog islamski način življenja. Nedotakljivi voditelj tedanje revolucije ajatola Homeini je bil zagovornik vračanja življenja nazaj v okove islamskega fundamentalizma in borec proti ameriškemu imperializmu. S tem je popolnoma odvzel identiteto liberalno reformističnim strujam. To je pomenilo tudi konec vsem resnejšim zahtevam za večjo demokratičnost in osebno svobodo.
Po smrti ajatole Homeinija leta 1989 so za verskega voditelja izbrali zmernejšega ajatolo Alija Hameneja. Pod njegovim vodstvom se je upočasnil revolucionarni zagon islamske revolucije, pomirila so se nasprotja z Irakom, v katerega se je zapletel Homeini, in uredili odnosi z drugimi sosedami. Mednarodna skupnost pa Iran še vedno obsoja zaradi številnih kršitev človekovih pravic.
