VIDEO: V Donecku in Lugansku prepričljivo za odcepitev, med referendumom tudi ena žrtev

V regijah Doneck in Lugansk so danes izvedli referendum o neodvisnosti od ukrajinskih oblasti v Kijevu. Zadnja volišča naj bi se zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času, proruski organizatorji pa poročajo o visoki udeležbi. Poleg tega trdijo, da so se volivci po doslej preštetih glasovih v veliki meri izrekli za neodvisnost.

Kljub ostrim mednarodnim kritikam, da referendum ni legitimen in da rezultati ne bodo veljavni, so proruski separatisti izvedli referendum, trdijo pa, da so volivci podprli neodvisnost. Vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin pa je že napovedal, da bodo aktivisti kmalu začeli vzpostavljati državne in vojaške strukture.

Aktivisti so zvečer poročali, da je bila v regiji Doneck volilna udeležba 71-odstotna, v regiji Lugansk pa celo več kot 80-odstotna. V Donecku je po poročanju tamkajšnje volilne komisije za neodvisnost glasovalo kar 89 odstotkov volivcev.

A legitimnost referenduma je pod vprašajem, saj glasovanja niso nadzorovali tuji opazovalci, poročalo se je o pomanjkljivih volilnih seznamih, ponekod se je glasovalo kar na ulicah, medijem pa organizatorji onemogočajo spremljanja štetja glasov. Proukrajinski mediji so pisali tudi o obsežnih volilnih prevarah.

Pušilin je povedal, da so v mestu Krasnoarmejsk ljudi iz štirih šol, kjer je potekalo glasovanje, evakuirali. Dodal je, da so na varno odnesli volilne lističe in sezname volivcev. V spodnjem videoposnetku pa si poglejte incident na enem izmed volišč v Krasnoarmejsku, kjer so pripadniki narodne garde - gre za prostovoljce, ki so vključeni v ukrajinsko vojsko - prišli na volišče in ga zaprli. Eden človek naj bi v spopadu z narodno gardo umrl, en pa naj bi bil ranjen.

Ukrajinske sile naj bi operacije za oviranje glasovanja izvajale tudi v regiji Lugansk. Vodja regionalne volilne komisije Aleksander Malihin je razkril, da so ukrajinske sile blokirale dostavo volilnih lističev v okrožjih Belovodsk, Markovka, Svatovo, Melovo in Troicko. Po njegovih besedah na teh območjih tako ni bilo mogoče izvesti referenduma.

Kljub napetim razmeram naj bi bila volilna udeležba na referendumu visoka. Po navedbah predstavnika v referendumskem tiskovnem središču v Lugansku Vasilija Nikitina naj bi udeležba v tem mestu že presegla 75 odstotkov. Rezultati referenduma bodo sicer znani v ponedeljek do 15. ure.

"Želim biti neodvisen od vseh," je povedal nekdanji tovarniški delavec Nikolaj Čerepin, ki je glasoval za neodvisnost v mestu Mariupol v regiji Doneck. "Jugoslavija je razpadla in sedaj živijo dobro," je še obrazložil svojo odločitev.

V mestu Novoajdar v regiji Lugansk naj bi ukrajinske sile napadle proruske aktiviste. Vojaške enote naj bi s težko vojaško opremo prodirale proti mestu, so za rusko tiskovno agencijo Interfax zatrdili tamkajšnji separatisti. Dodajajo še, da naj bi vojska v nekaterih okrožjih volivce odvračala od udeležbe na referendumu. Neodvisnih poročil o incidentih še ni.

Tudi na obrobju Slavjanska, ki velja za enega od glavnih oporišč proruskih separatistov, je spet izbruhnilo nasilje, ko so proruski uporniki od ukrajinskih vojakov poskušali prevzeti televizijski oddajnik. V tem mestu je bilo že ponoči slišati več močnih detonacij. Šlo naj bi za streljanje s težkim orožjem, ki je trajalo kakšno uro, slišati pa je bilo tudi strele iz avtomatskega orožja.

Ukrajinska vojska bo okupatorska

Pozneje je Pušlin še dejal, da bodo vladne vojake po razglasitvi izidov referenduma obravnavali kot okupatorje. "Vse vojaške enote na našem ozemlju bodo po uradni razglasitvi rezultatov referenduma obravnavane kot nelegalne in jih bodo označeni za okupatorje," je povedal. Dodal je, da bodo morali zato čim prej vzpostaviti državna telesa in tudi vojaško oblast.

Organizatorji referenduma že načrtujejo ločitev od Kijeva. Vodstvo proruskih sil v Donecku je sporočilo, da načrtujejo "začetek pogovorov za civilizirano ločitev od kijevskih osrednjih oblasti", ob tem pa vztrajajo, da je današnji referendum popolnoma zakonit.

Kijev: Referendum je "kriminalna farsa" s podporo Kremlja

Ukrajinske oblasti so referendum označile za "kriminalno farso", ki jo podpira Kremelj. "Organizatorji te kriminalne farse kršijo ukrajinsko ustavo in zakonodajo. Referendum, ki ga je navdihnil, organiziral in financiral Kremelj, nima nobene pravne vrednosti in tudi ne bo imel pravnih posledic za ozemeljsko celovitost Ukrajine," je v sporočilu zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo.

Kijevske oblasti Rusiji očitajo finančno in tudi vojaško podporo proruskim aktivistom na vzhodu države, prav tako pa naj bi pri separatističnih težnjah sodelovalo rusko vojaško osebje.

EU ne referendumov ne bo priznala

Evropska unija je sporočila, da ne bo priznala rezultatov referendumov. "Tako imenovana referenduma v pokrajinah Lugansk in Doneck sta nelegalna in zato ne bomo priznali rezultatov. Tisti, ki so referenduma organizirali, nimajo nobene demokratične legitimnosti," je v sporočilu za javnost zapisala Maja Kocjančič, sicer tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton.

Dodala je, da je izvedba referendumov v nasprotju z dogovorom med EU, Rusijo, Ukrajino in ZDA, ki so ga dosegli pretekli mesec, njegov cilj pa je umiriti razmere v Ukrajini. Kocijančičeva je še zapisala, da je Evropska unija pozvala Kijev, naj skuša k pogajalski mizi spraviti vse regije v državi, cilj pa mora biti sprejetje ustavnih sprememb.

Ukrajinska vlada je pretekli teden napovedala, da je pripravljena z vsemi političnimi strankami ter predstavniki regij na vzhodu države sesti za mizo in se pogovoriti o načinih za rešitev krize v državi, vendar pa, kot je dodala, ni pripravljena govoriti s "teroristi". Z besedo teroristi vlada v Kijevu označuje proruske aktiviste, ki se na vzhodu in jugu države zavzemajo za odcepitev od Ukrajine.

Vpleteni izurjeni ameriški plačanci?

Nemški Bild am Sonntag medtem poroča, da naj bi v mestu Lugansk delovali tudi dobro izurjeni ameriški plačanci. Ti naj bi za ukrajinsko vlado izvajali gverilske akcije. "Na strani ukrajinske vojske in policije deluje 400 borcev ameriškega zasebnega varnostnega podjetja Academi," piše Bild am Sonntag in dodaja, da ameriški plačanci delujejo tudi v Slavjansku.

Academi se je prej imenoval Blackwater, ustanovili pa so ga nekdanji elitni ameriški vojaki. Gre za zloglasno podjetje, katerega plačanci so se na strani ZDA borili že v Iraku in Afganistanu. V iraški vojni naj bi bili po dokumentih Wikileaksa vpleteni v mučenja in umore civilistov.

Bild am Sonntag se pri poročanju sklicuje na podatke nemške obveščevalne službe BND, ki naj bi informacije prejela od ameriških agencij. Te pa naj bi prestregle komunikacijo med bazama ruske vojske.

Kissinger: Najprej bi morali rešiti ukrajinsko vprašanje, potem pa odnose z Rusijo

Nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger je ocenil, da ruski predsednik Vladimir Putin najverjetneje ni namerno izzval krize v Ukrajini. "Za olimpijske igre je porabil 600 milijonov dolarjev. Imeli so ceremonije, otvoritve in sklepne slovesnosti, s čimer so skušali prikazati Rusijo kot normalno in napredno državo. Zato je nemogoče, da bi tri dni pozneje, namerno sprožil napad na Ukrajino" je dejal za televizijo CNN.

Kissinger meni, da se je Putin le odzval na dogodke, za katere je ocenil, da uhajajo nadzoru. "Mislim, da si je vedno želel Ukrajino v podrejenem položaju. In vedno so vsi Rusi, ki sem jih spoznal, vključno z disidenti, kot sta tudi Aleksander Solženicin in Josif Brodski, Ukrajino obravnavali kot del ruske dediščine," je pojasnil.

Prepričan je, da je Putin ocenil, da gre za izredne razmere, vendar pa po mnenju ameriškega politika, to še en opravičuje aneksije dela druge države. "Menim, da bi bilo treba najprej rešiti ukrajinsko vprašanje, potem pa se posvetiti še odnosom z Rusijo," je zaključil Kissinger.