
Zveza Nato bo nadaljevala zbiranje orožja albanskih skrajnežev v Makedoniji v okviru operacije Nujna žetev ne glede na politična nesoglasja v državi. Nemški vojaki bodo tako v četrtek odprli novo zbirno postajo, da bi zbrali še zadnjo tretjino orožja albanskih skrajnežev.
Po podatkih zavezništva so v prvih dveh fazah skupaj zbrali več kot 2200 kosov orožja, predvideno končno število zbranega orožja po zadnji, tretji fazi pa je 3300 kosov.
Zdaj je spet na vrsti sobranje, ki naj bi nadaljevalo proces sprejemanja ustavnih sprememb. Te naj bi med drugim zagotovile več pravic za makedonske Albance. Predlog referenduma je vložila majhna Stranka Nova Makedonija je vložila predlog az referendum o ustavnih pravicah, ta pa naj bi po mnenju opazovalcev povzročil nove razkole med sprtima stranema. Nova stranka meni, da bi morali o spremembi ustave odločati prebivalci, ne pa "politična elita". Za sprejetje predloga referenduma je potrebna večina 61 glasov poslancev makedonskega parlamenta.

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je posvaril pred načrtovanim sklicem referenduma o ustavnih spremembah v Makedoniji. Sobranje je namreč včeraj prekinilo razpravo o predlogu referenduma o ustavnih spremembah in jo preložilo na četrtek. Za pripravo referenduma bi bila potrebna dva meseca, je v Bruslju menil Solana in ob tem opozoril na dvomesečno "politično praznino", ki bi nastala v Makedoniji zaradi tega. Po njegovih besedah se množijo evropska prizadevanja, da do referenduma ne bi prišlo.
Prošnja za navzočnost Nata po koncu Nujne žetve
Makedonska vlada je danes uradno zaprosila zvezo Nato, naj zagotovi nove enote, ki bi na kriznih območjih v državi varovale opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropske Unije tudi po končani operaciji Nujna žetev . Makedonsko prošnjo je danes na veleposlaniški ravni že obravnaval Severnoatlanski svet in vojaške oblasti zavezništva zaprosil, naj pripravijo načrt za delovanje novih enot zavezništva v Makedoniji po 26. septembru, ko se Nujna žetev uradno konča.
Kot so povedali na zvezi NATO, Makedonija v prošnji za nove enote zavezništva ni zahtevala mandata Združenih narodov. Pismo makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega s prošnjo za nadaljnjo navzočnost zavezniških sil na zvezi Nato obravnavajo kot povabilo novi misiji. Ta naj bi bila precej manjša od 4500-članskih enot, ki sodelujejo v operaciji Nujna žetev. Po navedbah Tanjuga naj bi ostala v Makedoniji do konca novembra, ko je predviden povratek beguncev na krizna območja pri Tetovu, Kumanovu in Skopju. Načrt za novo misijo naj bi bil po napovedih zavezništva pripravljen do prihodnjega tedna, ko se bodo 26. in 27. septembra v italijanskem Neaplju sestali obrambni ministri 19 članic Nato, so še povedali na zavezništvu.