Pobudniki, Svetovni makedonski kongres, so morali zbrati 150 tisoč podpisov za pobudo za referendum o mirovnem sporazumu, ki je končal spopade med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi paravojaškimi enotami, ki so izbruhnili leta 1999. Po besedah vodje Svetovnega makedonskega kongresa, Todorja Petrova, so jih do sobote zbrali že 178 tisoč, do ponedeljka do 14. ure, ko se izteče rok za zbiranje podpisov, pa jih pričakujejo okoli 185 tisoč.
Poteza pobudnikov referenduma bo verjetno ponovno povečala napetosti med Makedonci in Albanci in odložila izvrševanje določil Ohridskega sporazuma. Makedonski premier Hari Kostov je napovedal odstop, če bodo rezultati morebitnega referenduma ugodni za pobudnike.
Tudi neki zahodni diplomat je že izrazil nestrinjanje s pobudo, saj bo ta po njegovem mnenju še 'upočasnila že tako zakasneli proces'. Makedonska vlada je namreč šele pod pritiskom Evropske Unije pred kratkim sprejela nekaj zakon o teritorialni organiziranosti, ki uvaja decentralizacijo, z njimi pa so se spremenile tudi meje nekaterih občin, tako da so Albanci postali večinsko prebivalstvo v 16-ih od 80-ih občin, večinoma na zahodu države, ob meji z Albanijo in Kosovom.
Zbrane podpise bodo pobudniki Sobranju predali konec tedna, potem ko jih bo preverilo pravosodno ministrstvo. Makedonski parlament, Sobranje, mora razpisati referendum, če pobudniki zberejo zahtevano število podpisov podpore pobudi. Referendum pa je veljaven, če se ga udeleži več kot polovica volilnega telesa.
