Tujina

Realni in virtualni napadi

Washington/Koebenhavn/Džakarta, 09. 02. 2006 10.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Spopadi zaradi Mohamedovih karikatur so se preselili tudi v virtualni svet. Tarče so bile danske spletne strani.

Se bodo hekerski napadi razširili tudi na ostale države, kjer so objavili karikature?
Se bodo hekerski napadi razširili tudi na ostale države, kjer so objavili karikature? FOTO: Reuters

Poleg protestov in demonstracij zaradi neprimernih upodobitev preroka Mohameda, ki potekajo v več muslimanskih državah, so se v bran preroku postavili tudi hekerji. Tarče napadov so bile danske spletne strani, okoli tisoč so jih že 'predelali'.

V znak protesta so računalničarji na spletne strani dodali proislamska sporočila, ki obsojajo tudi objavo spornih karikatur. Skupina, ki spremlja hekerske aktivnosti, Zone-H je sporočila, da vseh napadov niso izvedli hekerji, temveč tudi posamezniki. Slednji naj bi bili tisti, ki so puščali bolj skrajna sporočila, ki pozivajo k nasilju.

Rekrutirali nove samomorilce

Visoki predstavnik uporniških talibanov v Afganistanu, mula Dadula, je sporočil, da se je po objavi spornih karikatur islamskega preroka Mohameda v evropskih medijih več kot 100 skrajnežev prijavilo, da postanejo samomorilski napadalci. Tarče napadov bodo "neverniki", je dejal Dadula, ki naj bi bil blizu vodji talibanov, muli Omarju.

Afganistanski protestniki
Afganistanski protestniki FOTO: Reuters

Kot je še povedal Dadula, so talibani ponudili 100 kilogramov zlata vsakemu, ki bi ubil ljudi, odgovorne za karikature. Pet kilogramov zlata pa bo dobil tisti napadalec, ki bo ubil vojaka z Danske, Norveške ali iz Nemčije, je dodal predstavnik talibanov.

Novo opavičilo danskega časnika

Danski časnik Jyllands Posten, ki je pred meseci prvi objavil sporne karikature preroka Mohameda, se je muslimanom opravičil ponovno opravičil. V pismu, ki ga je objavil alžirski tisk, je zapisal: "Opravičujemo se za nesporazum zaradi objave karikatur preroka Mohameda, ki so sprožile sovražna čustva proti Danski. Nismo se zavedali, da so muslimani, ki živijo na Danskem in drugod po svetu, tako občutljivi glede tega vprašanja." Pod opravičilo se je podpisal direktor časnika Carsten Juste.

Frattini za etični kodeks

Nikdar nisem predlagal, da bi kodeks ravnanja medijem vsilili - na medijih je, da se regulirajo, na njih je, da oblikujejo tak prostovoljni kodeks, če menijo, da je potreben, primeren in uporaben. Frattini za britanski časnik <i>Daily Telegraph</i>

Evropski komisar za pravosodje, varnost in svobodo Franco Frattini je v Bruslju zagovarjal idejo o kodeksu ravnanja, ki bi ga sprejeli evropski mediji in bi se po njem ravnali pri občutljivih tematikah, kot je npr. vera. Takega kodeksa sicer komisar, kot je poudaril, ne želi "vsiliti" medijem, temveč bi se ti o njem dogovorili sami, njegova uporaba pa bi bila prostovoljna.

V luči afere s karikaturami se je komisar sicer ponovno tudi zavzel za dialog z islamskim svetom. "Spor glede karikatur je lahko priložnost za ponoven začetek dialoga. Ta je nujen," je poudaril Frattini po pogovoru z muslimanskim voditeljem Mohamedom Šerifom, vodjem Svetovnega islamskega združenja. 

Demonstracije v Libanonu
Demonstracije v Libanonu FOTO: Reuters

Drnovšek: Zahod bi se moral zamisliti

Predsednik republike Janez Drnovšek je izrazil bojazen, da se silovite reakcije, ki so sledile objavi karikatur preroka Mohameda v evropskem časopisju, utegnejo še zaostriti. Kot je poudaril, je potrebno narediti vse, da bi tak razvoj dogodkov zaustavili. Za to pa bo po njegovem prepričanju potrebno več od dosedanjih potez in stališč zahodnih politikov, tudi EU.

Zahodna civilizacija bi se morala zamisliti o svojem generalnem odnosu do tistih, ki jih gleda nekoliko podcenjevalno. Janez Drnovšek

Evropski politiki večinoma obžalujejo, da je prišlo do objave karikatur, muslimanski svet pa v tem primeru pričakuje opravičilo, je opozoril predsednik republike, ki meni, da tudi opravičilo ne bi bilo preveč. Po njegovem prepričanju gre namreč za širše vprašanje, tudi simbolnega pomena za odnose med dvema svetovoma. 

Bush obsodil nasilje zaradi objave karikatur

Treba je spoštovati svobodo tiska, obenem pa obsoditi vse, kar žali preroka Mohameda ali napada muslimanstvo. Obenem morajo tisti, ki protestirajo, to početi premišljeno, glasno in mirno. Abdulah II., Jordanski kralj

Ameriški predsednik George Bush je med obiskom jordanskega kralja  Abdulaha II. v ZDA dejal, da ZDA verjamejo v svobodo tiska, ki pa prinaša s sabo tudi odgovornost. Ob tem je Bush poudaril, da zavrača nasilje kot način izražanja nezadovoljstva nad objavami v svobodnem tisku.

Jordanski kralj je bil glede karikatur malce ostrejši do tiska, poudaril pa je tudi, da je naslije ob protestih nesprejemljivo.

Iran zavrnil očitke Riceove

Iran je medtem zavrnil očitke ameriške državne sekretarke Condoleeze Rice, da naj bi Sirija in Iran podžigali verska čustva."To je laž, ki je popolnoma neutemeljena," je dejal iranski podpredsednik Isfandiar Rahim Mašaj. Dejal je še, da ni povezave med iranskim jedrskim vprašanjem in odzivom muslimanov na karikature.

Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice
Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice FOTO: Reuters

Riceova je v State Departmentu sicer pripravila skupno novinarsko konferenco z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni, na kateri sta največ govorili o zmagi skrajnega gibanja Hamas na palestinskih parlamentarnih volitvah. Riceova je obenem obsodila nasilje, ki je izbruhnilo po objavi karikatur preroka Mohameda.

Danski premier Anders Fogh Rasmussen pa je pozdravil pobudo, po kateri bi Turčija posredovala v sporu glede karikatur. O tem predlogu naj bi se Rasmussen pogovarjal z danskim poslancem Hueseyinom Aracom, ki je po poreklu iz Turčije. V Turčiji so demonstracije proti karikaturam Mohameda, katerega upodabljanje islam prepoveduje, v nasprotju s številnimi drugimi muslimanskimi državami doslej potekale mirno. 

Karikature sprožile jezo v muslimanskem svetu

Karikature preroka Mohameda, ki so jih po danskem časniku objavili tudi številni drugi evropski časopisi, so sprožile jezo in ogorčenje muslimanov po vsem svetu, v nekaterih prestolnicah muslimanskih držav pa so se protesti sprevrgli v nasilje. Ubitih je bilo več kot deset ljudi. Tudi v Alžiru je v zaradi karikatur protestiralo okoli 3000 ljudi.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.