Rdeča luč Litvi

Evropska komisija je v Strasbourgu ocenila, da Litva ne izpolnjuje kriterijev za uvedbo skupne evropske valute evro 1. januarja 2007, ter tako zavrnila prošnjo države za odobritev vstopa v evroobmočje na omenjeni datum. "Komisija je na zahtevo litovskih oblasti preučila pripravljenost države na uvedbo evra in ocenila, da v trenutni fazi ni razloga za spremembo njenega statusa," izhaja iz konvergenčnega poročila za baltsko državo.

"Litva izpolnjuje vse konvergenčne kriterije, razen inflacijskega. Povprečna stopnja inflacija je bila rahlo nad referenčno vrednostjo od aprila 2005 in bo po pričakovanjih postopoma do konca leta še zrasla. Litva si zasluži vse pohvale za svoje gospodarske dosežke in iskreno si želim, da bo kmalu izpolnila vse pogoje za članstvo v evroobmočju," je ob utemeljitvi negativne odločitve komisije dejal komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.

Kot je komisija zapisala v poročilu, je imela Litva marca letos letno inflacijo v višini 2,7 odstotka, medtem kot je referenčna vrednost znašala 2,6 odstotka. Poleg tega napovedi kažejo, da bo inflacija ostala na previsoki ravni tudi do konca leta, dolgoročno pa tveganje predstavljajo še povečanje cen nafte, povečanje neposredne obdavčitve in krepko domače povpraševanje. Za znižanje inflacije bosta potrebna ustrezna fiskalna politika ter obvladovanje rasti plač, ob tem opozarja Bruselj.

"Litvo smo prosili, naj preloži svojo prošnjo za vstop v evro, pa nas Vilnius ni poslušal in je vztrajal, da se pripravi poročilo," je priznal Almunia ter povedal, da naj bi se inflacija v državi že letos dvignila na 3,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi dosegla 3,3 odstotka.

Pri drugih kriterijih za evro Litva težav nima. Kar se stabilnosti javnih finance tiče je lani država beležila primanjkljaj v višini 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej manj od meje treh odstotkov, javni dolg pa je nižji od 20 odstotkov, medtem ko je meja 60 odstotkov. Dolgoročne obrestne mere so s 3,7 odstotka pod referenčno mejo 5,9 odstotka, pogoj dvoletnega bivanja v mehanizmu menjalnih tečajev ERM II pa bo Litva izpolnila 28. junija letos.

 V Litvi odločitev obžalujejo

V Litvi so današnjo odločitev Evropske komisije sprejeli z obžalovanjem. "Ocena bruseljskih uradnikov žal sloni le na desetinki točke inflacije," je v sporočilu za javnost zapisal litovski predsednik Valdas Adamkus.

Litovska vlada je sicer že pred objavo poročila dala vedeti, da se ne bodo sprijaznili z oceno Evropske komisije in Evropske centralne banke, temveč bodo vprašanje odprli na junijskem vrhu EU. Evropski voditelji namreč sprejmejo končno politično odločitev o razširitvi evroobmočja.

Guverner litovske centralne banke Reinoldijus Sarkinas pa je v Vilniusu zatrdil, da je Litva "naredila vse, da bi evro uvedla prihodnje leto", zdaj pa bo treba "natančno preučiti razloge" za takšno odločitev Evropske komisije. Šele nato se bomo lahko odločili, kakšni bodo naslednji koraki, je pojasnil.

"Litva ne bo ničesar izgubila, a hkrati ne bo pridobila, kar bi lahko, če bi ji dovolili vstop v evroobmočje," je dejal Sarkinas, ki ni želel napovedovati, kdaj bi Litva lahko vstopila v evroobmočje, je pa zatrdil, da bo država nadaljevala priprave na uvedbo evra.

Bolgarija in Romunija v EU že leta 2007?

Bolgarija in Romunija bosta v EU lahko vstopili že 1. januarja 2007, a le če bosta dotlej temeljito izboljšali pripravljenost na članstvo na nekaterih ključnih področjih, je odločila Evropska komisija.

V danes objavljenem poročilu Bolgarijo komisija poziva k ukrepanju na vrsti področij, še posebej "nujno" pa je to na šestih, kjer je glede stanja "resno zaskrbljena". Tako zahteva jasnejše dokaze o rezultatih preiskav in pregona kriminalnih združb, bolj učinkovit boj proti korupciji in poneverbam ter okrepljeno izvajanje pravil za preprečevanje pranja denarja. Prav tako Bruselj od Sofije terja vzpostavitev pravilnega sistema nadzora nad izplačili v kmetijstvu ter okrepitev finančnega nadzora za črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada, želi pa še izboljšanje ukrepov za primer pojava bolezni, kot je BSE. Če izboljšanja na prvoomenjenih ne bo, bo država imela resne težave pri črpanju sredstev iz proračuna EU.

S pripravljenostjo Romunije je komisija na splošno bolj zadovoljna, vendar je tudi ta večja izmed dvojice - ima namreč 22 milijonov prebivalcev, Bolgarija pa osem - dobila štiri pozive za ukrepanje, saj je komisija zaradi pomanjkanja napredka na nekaterih področjih resno zaskrbljena.

Tako Bruselj "nujno" ukrepanje terja pri vzpostavitvi polno delujoče agencije za izplačila neposrednih plačil v kmetijstvu ter pri vzpostavitvi sistema nadzora nad porabo kmetijskega denarja, zahteva pa tudi tehnično prilagoditev davčnih služb, tako da bodo v sodelovanju z drugimi članicami lahko skrbele za pravilno pobiranje davka na dodano vrednost na območju notranjega trga EU. Četrti "nujni poziv" Bukarešti se nanaša na ukrepe v primeru pojava bolezni, kot je BSE, kjer komisija prav tako ni zadovoljna.

Ali sta državi, predvsem Bolgarija, to storili, bo komisija znova preverila jeseni, najpozneje v začetku oktobra. "Takrat bo tudi dokončno ocenila, ali je vstop leta 2007 resnično možen," je odlog končne odločitve na jesen razložil predsednik komisije Jose Manuel Barroso in dodal, da bo komisija, če ne bo zadovoljna, vstop za državi preložila na leto 2008.

Vendar je to po ocenah analitikov malo verjetno, saj bi v primeru Bolgarije odlog morale soglasno podpreti vse članice EU, v primeru Romunije pa večina. Soglasje bi bilo npr. težko doseči, saj večina novih članic v EU, tudi Slovenija, podpira vstop dvojice že prihodnje leto.

Bolj verjetno zato je, da bo komisija po potrebi predložila uvedbo varovalk na problematičnih področjih, kot ji to omogoča pristopna pogodba, med drugim za področje notranjega trga in pravosodja ter notranjih zadev.

Težave s pripravljenostjo sicer Bolgarijo in Romunijo spremljajo že več čas pristopnega procesa, čeprav je dolgo za težavnejši primer veljala večja Romunija. Lani pa se je to obrnilo: v jeseni je Bukarešta dobila "le" še 14 resnih opozoril, Sofija pa 16.

EU se je z dvojico o članstvu začela pogajati leta 1999, skupaj z drugo polovico svežnja "velikega poka". A iz širitve za leto 2004 je nato dvojica izpadla leta 2001 zaradi preslabega napredka. Kljub temu je dobila politično zavezo za članstvo in povezava je z njo končala pogajanja decembra 2004, kljub resnim pomislekom komisije glede Romunije.