Po navedbah indijskih in indonezijskih predstavnikov so se članice Svetovne trgovinske organizacije (WTO) na ministrski konferenci v Hongkongu uspele dogovoriti o razvojnem paketu za 32 najmanj razvitih članic WTO, katerega najpomembnejši del je neoviran dostop za večino izdelkov iz teh držav na trge drugih članic WTO.
Tako bodo razvite industrijske države kot tudi najpomembnejše države - med njimi Brazilija, Indija in Kitajska - v razvoju odpravile carinske stopnje in količinske omejitve za izdelke iz tistih držav, katerih bruto domači proizvod na prebivalca ne presega 750 dolarjev, kar jih po kriterijih Združenih narodov uvršča med najmanj razvite države.
Čeprav naj bi uradna potrditev tega dogovora šele sledila, pa sporazum o razvojnem paketu kaže, da so si najmanj razvite države uspele izboriti neoviran dostop na trge razvitih držav in držav v razvoju na "trajni osnovi."
Do dogovora o razvojnem paketu je sicer prišlo šele takrat, ko so najmanj razvite države opustile svojo zahtevo po prostem dostopu vseh svojih izdelkov na trge ostalih članic WTO, kar je omogočilo ZDA in Japonski, da sta uveljavili nekatere izjeme, katerih število pa naj bi se v skladu z dogovorom v prihodnosti zmanjševalo. Japonci tako uveljavljajo izjemo za riž, Američani pa za tekstilne izdelke iz Bangladeša. Pri odpiranju trgov za izdelke iz najmanj razvitih bodo sicer države v razvoju uživale več prožnosti kot bogate države.
Države ACP grozijo z blokado pogajanj
Države Afrike, Karibov in Pacifika, zbrane v skupini ACP oziroma G-77, so medtem zagrozile, da bodo z vetom preprečile vsak dogovor v okviru ministrske konference WTO, ki bi skušal odpraviti varnostne mehanizme za njihove kmete ali preferenčni dostop na trg Evropske unije. Kmetje iz držav ACP so namreč odvisni predvsem od izvoza banan in sladkorja, torej izdelkov, za katere so jim članice EU s preferenčnimi sporazumi zagotovile neoviran dostop do enotnega evropskega trga.
Ker so predvsem latinskoameriške države v razvoju na čelu z Brazilijo in Hondurasom menile, da takšni sporazumi kršijo določila WTO o prepovedi diskriminacije med trgovinskimi partnerji, so pred WTO vložile pritožbo proti EU. Tudi med izvoznimi izdelki latinskoameriških držav namreč pomembno mesto zavzemajo banane in sladkor, pri čemer pa so bili ti izdelki v primerjavi z izdelki držav ACP zaradi že omenjenih preferenčnih sporazumov na evropskem trgu manj konkurenčni.
WTO: Brez napredka pri industrijskih proizvodih
Glavni pogajalci pa niso dosegli nobenega napredka glede liberalizacije trgovine z industrijskimi proizvodi, je dejala ena od predstavnikov ameriške delegacije. Pogajanja so se začela pozno v četrtek in se nadaljevala dolgo v noč, vendar po besedah članice ameriške delegacije, ki zaradi občutljivosti teme ni želela biti imenovana, niso dosegla nobenega napredka.
Vodilne države v razvoju, kot so Indija, Brazilija in Argentina, so nasprotovale ameriškemu predlogu, ki je vključeval tudi formulo za večja znižanja industrijskih carin za razvite države in manjša za države v razvoju. Predlog ZDA so sicer podprle EU in Japonska.
Pogajalci iz Indije in Brazilije se niso premaknili s svoje pozicije in so zagovarjali prvotni predlog, ki je predvideval manjša znižanja za države v razvoju. Medtem je za predstavnike EU ameriški predlog za pristop na trge z nekmetijskimi izdelki zadovoljiv, je pojasnila predstavnica ZDA.
