Razstava govori o milijonih Evropejcih, ki so morali v dvajsetem stoletju bežati s svojih domov, na ogled pa so jo postavili v Berlinu. Nič spornega, če je ne bi organiziralo združenje Nemcev, ki so morali po drugi svetovni vojni v naglici zapustiti vzhodno Evropo, predvsem Poljsko in takratno Čehoslovaško.
Poljska vlada je zato svoje zahodne sosede takoj obtožila poskusa spreminjanja zgodovinskih dejstev, oglasil pa se je kar sam premier Jaroslaw Kaczynski. »To je poskus revizioniranja zgodovine druge svetovne vojne,« je dejal med govorom v bližini Gdanska, na mestu, kjer je stalo nacistično koncentracijsko taborišče Stutthof. »Ne smemo pozabiti, kdo je bil rabelj in kdo žrtev,« je nadaljeval.
Kaczynski je mesto, od koder je kritiziral nemško razstavo, skrbno izbral. Stutthof je namreč zadnje taborišče, ki je bilo osvobojeno, v šestih letih njegovega delovanja pa so tam pobili kar 65 tisoč ljudi.
Razstavo so obsodili tudi na Češkem, kjer jih skrbi obujena nemška nostalgija po izgubljenih ozemljih. Na podoben odziv je delo organizatorjev razstave naletelo v domovini.
Organizatorka razstave in predsednica nemške Zveze izgnancev Erika Steinbach, ki je blizu nemški kanclerki Angeli Merkel, očitke zavrača in pravi, da so le želeli predstaviti usodo milijonov Evropejcev, med katerimi je tudi med 14 in 15 milijonov Nemcev, ki so ob prihodu sovjetske Rdeče armade in po porazu nacizma bežali proti zahodu.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.