Vrh, ki bi moral Evropski uniji po dvojni zavrnitvi ustave v Franciji in na Nizozemskem dati nov zagon, ji je prinesel nov poraz ter jo pahnil v globoko krizo. "Želeli smo zagotoviti dogovor o novi perspektivi. A smo pogoreli. Evropa ni v krizi. Evropa je v globoki krizi," je dejal predsedujoči, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. "Tako pri proračunu kot ustavi je prišlo do spopada dveh ideologij," je opisal razmere na pogajanjih, s čimer je mislil na spopad francosko - nemškim socialnim modelom Evrope in britanskim tržnim modelom, ki dobiva vse več zagovornikov.
Unija v krizi
Dogovor je bil "blizu", a nekatere države ga preprosto niso želele, je poudaril Juncker. Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Španija in Finska so namreč zavrnile vse njegove kompromisne ponudbe. Predvsem britanski premier Tony Blair pri rabatu ni popustil niti za milimeter. "Če hočemo odstraniti britanski rabat, moramo odstraniti razloge zanj," je menil Blair in s epri tem skliceval na temeljito reformo po njegovem zastarelega proračuna unije, ki kmetijstvu odmerja 46 odstotkov, inovacijam, izobraževanju in raziskavam pa le 15 odstokov denarja.
Juncker je bil vidno razočaran. Na vprašanje, kakšne nasvete bo dal Blairu ob prevzemu predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici leta, je dejal: "Nimam komentarja. Nimam mnenja. Nimam nasveta, saj ti niso cenjeni." Blair si je hudo kritiko prislužil tudi s strani precej drugih članic, še posebej Nemčije in Francije. "Mislim, da je bil dogovor dosegljiv. Nimamo ga samo zaradi nepopustljivosti Nizozemske in predvsem Britanije," je dejal nemški kancler Gerhard Schröder, ki ocenjuje, da je Unija zdaj v eni najhujših
kriz v svoji zgodovini. Podobno je menil francoski predsednik Jacques Chirac, ki je kritiziral "sebičnost" Londona.
Napetosti med Parizom in Londonom
Največja napetost na vrhu je zaznamovala prav odnose med Parizom in Londonom. Slednji je vztrajno poudarjal, da se je o rabatu, ki bo za letos znašal okrog pet milijard evrov, pripravljen pogovarjati le "ob jasnem zagotovilu o začetku reforme strukture proračuna", še posebej njenega kmetijskega dela, ki pa je do leta 2013 zamrznjen že od oktobra 2002.
Rešitve, ki jih je v tej smeri predlagal Luksemburg, je Chirac sprva zavračal, a nato v želji po dogovoru vendarle popustil. London na kaj takega ni bil pripravljen.
Predlog novih članic
Potem ko so pogajanja dejansko že propadla, so se za zadnji poskus presenetljivo odločile nove države članice, in sicer Višegrajske in baltske države. Z gesto so "starim" državam ponudile, da se v zameno za dogovor odpovedo delu svojega izplena. "Sram me je bilo, ko sem slišal, da celo nove države članice, ena revnejša kot druga, pravijo, da so se za dogovor pripravljene odpovedati delu svojih sredstev. Res me je bilo sram," je dejal Juncker.
Luksemburg pohvaljen, vrsta na Veliki Britaniji
Z julijem predsedovanje Uniji prevzame Velika Britanija. Tamkajšnji zunanji minister Jack Straw je poudaril, da si bo London prizadeval za dogovor do konca leta. Na vprašanje, ali mu bo uspelo, je Juncker odgovoril z odločnim "Ne". Ko bo končno prišlo do soglasja o novi perspektivi, kar bo najprej v letu 2006, pa bo to le "za milimeter" drugačno od luksemburškega kompromisa, je dodal.
Da je Luksemburg resnično storil vse, je menil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, "žalosten", da članice niso dosegle soglasja. "Zagotovo nismo v dobri v formi," je komentiral nastale razmere, manj črnogledo prepričan, da bo EU za svoje probleme vendarle našla rešitve.
Voditelji so ob koncu zasedanja sprejeli skupno izjavo o krizi z ustavno pogodbo po dvojnem "ne" v Franciji in na Nizozemskem. Strinjali so se, naj se proces ratifikacije nadaljuje, čeprav roka za njeno sklenitev, ki je november 2006, ne bo moč spoštovati. Potrebno je tudi obdobje premisleka in razprav, ki bo dolgo kakšno leto dni - k vprašanju se bo EU vrnila v prvi polovici leta 2006, so se dogovorili.
Mnogi so že prepričani, da je ustava mrtva, in so prav zato verjeli, da je v dokaz, da EU kljub temu deluje, dogovor o novi perspektivi tako zelo potreben.
Slovenija bo po neuspešnem poskusu oblikovanja dogovora o novi finančni perspektivi Evropske unije takoj začela pogajanja za delitev na statistične regije, da bi si s tem zagotovila čim boljše izhodišče za dogovarjanja v prihodnjih mesecih je ob robu vrhunskega zasedanja Unije v Bruslju napovedal slovenski premier Janez Janša.
Slovenija bo po novih podatkih o razvitosti kot ena regija izpadla iz kroga upravičenk do največjega dela pomoči, v tem primeru pa bo prikrajšana za znatno vsoto iz evropske malhe. Rešitve mora zato iskati v okviru napornih pogajanj o delitvi države na več regij, kjer pa je izid negotov.
Sloveniji namreč zdaj grozi, da bo uvrščena med neto plačnice, kar pomeni, da bo v skupno blagajno EU več plačevala, kot bo iz nje prejemala.
Med slovenskimi politiki sicer prevladuje razočaranje, ker dogovora ni bilo, vendar pa povečini ocenjujejo, da propad pogajanj ni bil presenečenje. Poslanec evropskih socialistov Borut Pahor vidi v razklanosti unije potencialno nevarnost za Slovenijo: "Rad bi opozoril na možnost, da se zgodi Evropa večih hitrosti. Vedno sem se spraševal, kje bo Slovenija v tem primeru?" Vendar je Pahor optimistično naravnan, saj je prepričan, da bi lahko vseslovenska in ne zgolj politična koalicija s primernimi gospodarskimi in socialnimi reformami Slovenijo porinila v Evropo prve hitrosti.
