V turškem letalskem oporišču v mestu Konya v osrednji Anatoliji in na istanbulskem letališču Sabiha Gokcen so danes izbruhnili spopadi med varnostnimi silami in pučisti, ki so se upirali aretaciji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pučisti na letališču so se po opozorilnih strelih varnostnih sil predali.
Turška vojska je sicer predtem sporočila, da je poskus vojaškega udara v Turčiji uradno končan. Ob tem je napovedala ostre kazni za izdajalce.
Turške oblasti so po spodletelem petkovem vojaškem udaru danes nadaljevale s čistkami v vojski in sodstvu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na pogrebu nekaterih žrtev udara v Istanbulu napovedal, da se bo v državnih institucijah nadaljevalo neusmiljeno čiščenje "virusov in metastaz", ki so prizadeli Turčijo.
Doslej so pridržali več kot 6000 ljudi, je dejal pravosodni minister Bekir Bozdag. "Čistilne operacije se nadaljujejo," je dejal in napovedal nove aretacije. Odpustili so tudi okoli 2700 sodnikov.
Za zdaj ni znano, koliko od prijetih je iz vrst turške vojske in koliko je civilistov. Med prijetimi domnevnimi sodelujočimi v neuspelem udaru sta po navedbah turških medijev tudi tesen Erdoganov sodelavec, njegov svetovalec polkovnik Ali Yazici in eden od svetovalcev nekdanjega turškega predsednika Abdullaha Güla.
Turški premier Binali Yildirim je že v soboto povedal, da je med aretiranimi več generalov, pa tudi številni sodniki in državni tožilci, med njimi dva sodnika ustavnega sodišča.
Med aretiranimi so tudi general in enajst častnikov, ki so jih v soboto prijeli v letalskem oporišču Incirlik na jugu Turčije, od koder koalicija pod vodstvom ZDA izvaja letalske napade na položaje skrajne skupine Islamska država (IS) v Siriji in Iraku. Zaradi napetih razmer v Turčiji in posledično zaprtega turškega zračnega prostora so ZDA začasno ustavile napade na položaje IS iz tega oporišča. Pentagon je danes sporočil, da znova izvajajo operacije iz tega oporišča.
Domnevni vodja spodletelega vojaškega upora je bil poveljnik vojaških letalskih sil
V Turčiji so včeraj aretirali tudi domnevnega vodjo neuspelega vojaškega upora generala Akina Öztürka, pridržali pa so še najmanj pet generalov. Öztürk je bil nazadnje poveljnik vojaških letalskih sil, med letoma 1998 in 2000 pa je služil kot turški vojaški ataše v Izraelu. Z mesta poveljnika letalskih sil je 64-letni general odstopil lani, a je bil še vedno aktiven v turškem vrhovnem vojaškem svetu.
Turško tožilstvo je sporočilo, da bodo generalu Öztürku in njegovim domnevnim sodelavcem sodili zaradi izdaje. Turški premier Yildirim je za turško javno televizijo pojasnil, da snovalcem puča ne grozi smrtna kazen, saj je ta po turški ustavi prepovedana. A v Turčiji so od petka pojavljajo številne pobude za spremembo ustave, s katero bi radi preprečili prihodnje poskuse vojaškega udara. Erdogan je po že napovedal, da bi lahko parlament odločal o ponovni uvedbi smrtne kazni v državi. Danes pa je poudaril: "Nismo maščevalci". Kot je dodal, se najbolj maščuje Bog.
Turška centralna banka je medtem napovedala, da se bo poslužila "vseh ukrepov" za zagotovitev finančne stabilnosti države po spodletelem udaru. V tem smislu je poslovnim bankam ponudila tudi "neomejeno likvidnost", in sicer po ničelni obrestni meri. Neuspeli puč je pretresel kapitalske trge, tečaj turške lire pa se je znižal na najnižjo vrednost v zadnjih osmih letih. Borze so bile v tistem času že zaprte.
Domnevni pučisti iz Turčije v Grčiji obtoženi nezakonitega vstopa v državo in kršenja zračnega prostora
Osem turških vojakov, ki so v včeraj z vojaškim helikopterjem prebegnili v Grčijo in pristali v mestu Aleksandropolis ob grško-turški meji, je danes grško tožilstvo obtožilo nezakonitega vstopa v državo in kršenja grškega zračnega prostora. Pred sodišče bodo vojaki, ki so v Grčiji zaprosili za azil, prišli v ponedeljek, je sporočila njihova odvetnica Ilia Marinaki.
Medtem ostajajo v priporu in še vedno zanikajo sodelovanje v petkovem državnem udaru. Ob tem trdijo, da so si, potem ko so policisti začeli streljati nanje, skušali rešiti življenje. Vojaki, ki so vsi poročeni in stari okoli 40 let, s svojimi družinami še niso stopili v stik, je dodala njihova odvetnica.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v soboto sporočil, da je Ankara Atene zaprosila za izročitev osmerice, ki je v Grčiji zaprosila za politični azil. Turčija sicer zahteva takojšnjo izročitev domnevnih prevratnikov.
Gülen zanika vpletenost v poskus vojaškega udara. 'Lahko bi bil kdorkoli'
Klerik Fehtullah Gülen, ki ga Erdogan krivi za ustvarjanje t.i. paralelnega sistema in da je prav on v ozadju neuspelega vojaškega udara, pravi, da pozna le manjšo frakcijo svojih simpatizerjev v Turčiji. Zato pravi, da ne more govoriti o njihovi morebitni vpletenosti v petkovo dogajanje. Sam je kakršno koli vpletenost zanikal.
Gülen sicer pravi, da sam vidi veliko razlogov, ki bi lahko motivirali poskus vojaškega udara. "Lahko bi šlo za simpatizerje opozicijske stranke. Lahko bi bili podporniki nacionalistične stranke. Lahko bi bil kdorkoli," je dejal Gülen, ki že več kot 15 let živi v Združenih državah Amerike.
Klerik je z novinarji govoril kmalu za tem, ko je Erdogan od ZDA zahteval njegovo izročitev. Ameriški zunanji minister John Kerry je dejal, da bodo ZDA, če bodo dobile uradno prošnjo Ankare za izročitev Gülena, o tem razmislile, kot to vedno storijo v takšnih primerih. A turške oblasti bodo morale dokazati, da je imel Gülen res prste vmes, je dodal.
75-letni klerik je sicer dejal, da se ne bi vrnil v Turčijo, tudi če bi udar uspel, saj se boji "preganjanja in nadlegovanja". Gülen in Erdogan sta sicer bila nekoč zaveznika, a se je njuno 'prijateljstvo' končalo po obsežni korupcijski preiskavi v Turčiji pred tremi leti, v kateri so bili pod drobnogledom številni predstavniki vladajoče AKP stranke. Erdogan je obtožil Gülena, da je sprožil preiskavo.
KOMENTARJI (921)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.