Moktada Sadr je v sporočilu dejal, da se bodo Američani soočili z revolucijo, če se ne bodo umaknili iz države. Sporočilo, ki ga je prebral njegov pomočnik, v mošeji v Mufi, je bilo naslovljeno na ameriškega predsednika Busha. "Sedaj se borite z vso nacijo, od severa do juga, od vzhoda do zahoda, zato vam svetujemo, da se umaknete iz Iraka," je zapisano v sporočilu, ki so ga objavili nedolgo zatem, ko so se razširile vesti, da je premirje v Faludži prekinjeno. Al Sadr je poleg tega začel gladovno stavko v znak protesta proti ameriškim pokolom v Iraku, kot je danes zatrdil njegov sodelavec Hasan Haidari. Zaradi tega al Sadr tudi ni vodil petkove molitve v mošeji v mestu Kufa.
Ameriška vojska je dopoldne sporočila, da so ustavili operacije v Faludži, ker želijo omogočiti dostop humanitarnim pošiljkam v mesto in začeti pogovore z uporniki.
»S poldnevom smo enostransko zaustavili ofenzivne operacije v Faludži, da bi omogočili srečanje med iraškimi prehodnimi oblastmi, tamkajšnjimi uporniki in lokalnimi muslimanskimi voditelji,« je sporočil Paul Bremer. Bremer ni sporočil, koliko časa bo premirje veljalo.
Agencije so kasneje poročale, da so ameriški marinci, ki sodelujejo v akciji v Faludži, nadaljevali z napadi, vendar je ameriški general Mark Kimmit to zanikal. Dejal je da se bodo ameriški marinci, ki sodelujejo v akciji, branili, če bodo napadeni, vendar pa napadalnih akcij ne bodo izvajali. "Premirje je še naprej v veljavi, poročila o napadih so lažna," je dejal general Kimmit.
Spopadi po mnogih mestih
V bližino hotela Sheraton v središču Bagdada je priletel topovski izstrelek in povzročil veliko eksplozijo, ki je odmevala po vsem mestu in ga zavila v gost dim, kljub temu pa ni zahtevala žrtev. V hotelu Sheraton sicer prebiva mnogo tujih podjetnikov, poslovnežev, diplomatov in novinarjev.
O novih spopadih med gverilci in ameriškimi silami poročajo tudi iz mesta Bakuba, kjer živi mešano šiitsko in sunitsko prebivalstvo. Uporniki so napadali tako ameriške enote kot zgradbe, kjer so nastanjena poveljstva koalicijskih sil.
Zahodno od iraške prestolnice je v napadu na konvoj, ki je prevažal gorivo, umrlo najmanj devet ljudi. Po poročanju agencij, naj bi bila v konvoju poleg cistern tudi ameriška vojaška vozila.
Dim, ki se je dvigal s prizorišča napada, je viden več kilometrov naokrog. V Abu Ghraibu, kjer je do napada prišlo, so pred tem potekali ostri boji med ameriškimi silami in gverilci. S tega območja pa so vozili tudi tovornjaki s prostovoljci, ki so se hoteli vključiti v boje proti zavezniškim silam v Faludži.
Boji so potekali še v šiitskem svete mestu Karbala, kjer se z upornimi šiiti spopadajo ukrajinski in bolgarski vojaki, in Abu Grajb. V Karbali je bilo ubitih najmanj 15 Iračanov, šest iranskih državljanov, najmanj 21 ljudi pa je bilo ranjenih. V podobnem incidentu so okupacijske sile prejšnji teden ubile pet iranskih državljanov. V kraju Divanija na jugu Iraka pa so bili iz zasede ranjeni trije španski vojaki.
Iz centralnega poveljstva ameriške vojske (Centcom) so sporočili, da je bilo v zadnjih 48 urah v spopadih z iraškimi uporniki ubitih šest ameriških vojakov, en ameriški vojak pa je v četrtek umrl za posledicami eksplozije bombe, ki je 4. aprila odjeknila v Mosulu. Po lanskoletnem prvem maju je bilo v oboroženih incidentih ubitih najmanj 455 ameriških vojakov, sicer pa je bilo v spopadih tega tedna ubitih najmanj 41 okupacijskih vojakov.
Južna Koreja bo poslala vojaško pomoč
Južna Koreja je ponovila odločitev o napotitvi dodatnih vojakov v Irak, kljub poslabšanju razmer v državi in četrtkovi nekajurni ugrabitvi južnokorejskih civilistov v Iraku. Približno 3000 južnokorejskih vojakov naj bi tako odpotovalo na sever Iraka, kjer naj bi sodelovali pri nevojaških operacijah. Južnokorejski zunanji minister Ban Ki-Moon je povedal, da nima sicer ničesar za dodati, kar ne bi vlada predtem že dejala glede napotitve vojakov v Irak, kjer imajo že 600 vojakov. So pa svoje državljani pozvali, naj ne odhajajo v Irak. Sicer pa je v Iraku stacioniranih kakih 125 tisoč ameriških in kakih 20 tisoč vojakov iz drugih držav.
Rusko zunanje ministrstvo pa se je danes zavzelo za ustavitev vojaških akcij v Iraku in sile koalicije opozorilo na nesorazmerno uporabo sile. Ministrstvo je še opomnilo, da so se sile koalicije zavezale, da bodo spoštovale mednarodno humanitarno pravo.
Z ugrabitvami do osvoboditve?
Iraški uporniki so sporočili, da so danes ugrabili štiri italijanske in dva ameriška državljana v zahodnem delu Bagdada. Po poročilih nekaterih medijev, naj bi bil eden od Italijanov ranjen. Italijanski zunanji minister je potem, ko so iraški uporniki sporočili, da so zajeli štiri italijanske talce, povedal, da nimajo nobenih podatkov o tem, da bi v Iraku pogrešali kateregakoli Italijana. Po informacijah ministra so namreč prešteli vse registrirane italijanske vojake, civiliste, reševalce, novinarje in vladne uslužbence, ki so v Iraku, in med njimi naj ne bi manjkal nihče. Na tej fazi lahko sklepamo, da nihče ni bil dejansko ugrabljen, so zapisali v izjavi italijanskega zunanjega ministrstva. Priznali pa so možnost, da ministrstvo vendarle nima popolne evidence Italijanov v Iraku, zaradi česar bi bila ugrabitev vendarle možna.
Že včeraj pa so uporniki sporočili, da so v Nasiriji na jugu Iraka ugrabili nekega 37-letnega britanskega državljana, ki je delal v ameriškem letalskem oporišču, medtem ko je britansko zunanje ministrstvo potrdilo, da ga pogrešajo že od ponedeljka. Neznanci pa so v Iraku ugrabili tudi nekega 33-letnega Kanadčana, ki je delal za ameriško človekoljubno organizacijo International Rescue Committee. Po besedah diplomatskih virov je bil Kanadčan sirskega porekla, neznanci pa so ga ugrabili v sredo v Kufi na jugu Iraka.
V zadnjih dneh naj bi bilo v Iraku ugrabljenih najmanj 14 tujih državljanov, ugrabitelji trojice Japoncev pa v zameno, da jih pustijo živeti, zahtevajo, da Japonska v treh dneh umakne svoje vojake iz Iraka. Neznanci so ugrabili tudi dva Palestinca z izraelskimi dokumenti, za katera trdijo, da sta vohuna. Izrael se ne namerava pogajati za njuno izpustitev, je poročal izraelski vojaški radio. Eden od njiju ima izraelsko državljanstvo, državljanstvo drugega pa za zdaj ni znano. Izrael je tudi zanikal, da naj bi bila zajeta Izraelca agenta obveščevalne službe Mossad. Družini talcev sta se zavzeli pri palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, naj posreduje pri incidentu. Ugrabitelji pa so sedemerico južnokorejskih pastorjev evangeličanske cerkve izpustili nepoškodovane.
Powell prepričan v uspeh
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v četrtek pričal pred senatnim pododborom za operacije v tujini odbora za mednarodne odnose in senatorjem zagotovil, da bo ZDA in zaveznikom v Iraku uspelo doseči cilj in se ne bodo pustili pregnati iz države. Zaslišanje je bilo namenjeno predstavitvi 21,3 milijarde dolarjev vrednega proračunskega predloga State Departmenta za operacije v tujini, vendar pa so člani odbora največ časa namenili poslabšanju položaja v Iraku. Demokratski senator Patrick Leahy je Powella pozval, naj se vrne v Bruselj in od zavezniških držav v zvezi Nato pridobi vojaške sile za pomoč ameriškim.
Powell je dejal, da ima skrajni šiitski voditelj Moktada al Sadr trdno podporo med maloštevilnimi privrženci, vendar pa je njegova podpora med prebivalstvom omejena. Obenem je zavrnil vse primerjave z vojno v Vietnamu in dejal, da so bili ameriški vojaki tam več let in so izgubili več desettisoč ljudi.
Demokrati so Powella pozvali, naj administracija dobro premisli o 30. juniju kot datumu za predajo oblasti v roke Iračanov in naj raje dobi večjo mednarodno podporo. Leahy ga je pozval, naj prepriča Busha v sestanek s kongresnimi voditelji in nastop na televiziji, prav tako pa v sklic vrhunskega srečanja z voditelji najpomembnejših držav na svetu, na katerem bi izdelali strategijo za povojno urejanje razmer v Iraku. Powell je zavrnil dvome v napredek in zatrdil, da njihova strategija deluje, čeprav se še ne ve, kdo bo oblast prevzel.
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je izrazil globoko zaskrbljenost nad slabšanjem položaja in izgubo človeških življenj v Iraku. Pozval je k dialogu vpletenih strani in se zavzel za politični proces, ki bi vključeval vse strani. Poudaril je, da je to pomembno v procesu, ki naj bi pripeljal do ponovne vzpostavitve iraške suverenosti, stabilnosti in vladavine prava.
