Britanski konservativni dnevnik The Daily Telegraph izraža začudenje, da sta obe zaveznici tako dolgo čakali z napadi. ''Bolj kot sta odlašali z vojaško akcijo, toliko težje je bilo ravnati s Sadamom Huseinom. Sadam nikakor ni bil potisnjen v kot, kot so menili ZN, temveč je bil opazovalcem sposoben vrniti milo za drago. Sedaj morajo pokazati, da so kos izzivom, ki jim jih postavlja.''
Britanski liberalni dnevnik The Guardian ugotavlja, da opozorila predsednika Clintona na bližajoči se muslimanski praznik ramadan kažejo, da bo serija zračnih napadov kratka. Zdi se neverjetno, da bi tako kratko odmerjeni napad lahko prinesel odločilni izid. Kolikor je mogoče ugotoviti, ljudje v Iraku pripisujejo odgovornost za njihov težak položaj tako Sadamu kot Zahodu. V izjavah Clintona in britanskega premiera Tonyja Blaira igra beseda ''odločnost'' osrednjo vlogo. Bombni napadi bodo upravičeni le tedaj, če bodo prinesli spremembo razmer v Iraku.
Konservativni francoski dnevnik Le Figaro se sprašuje, kaj bo sledilo. Američani so znova udarili po Iraku, vendar še zdaj niso odgovorili na vprašanje, ki se še ni pomirilo od zadnjih ur zalivske vojne: niso si upali udariti na Bagdad, da bi likvidirali Sadama. Clinton ve, da bombardiranja niso rešitev. Da bi Irak osvobodili Sadama, bi morali prodreti na iraško ozemlje in se vojskovati s pehoto. Vendar je Clinton prav tako kot George Bush pred sedmimi leti pripravljen prelivati kri svojih rojakov. Edina stvar, ki drži, je, da teroristi vseh taborov v imenu islama že pripravljajo maščevanje proti Zahodu.
Italijanska levoliberalna La Repubblica piše: ''Morda je dvom neupravičen, morda neutemeljen, vendar se ni moč izogniti domnevi o žrtvovanju Bagdada, da bi rešili Clintona.'' Če bi Američane prepričali, tako kot so na ves glas oznanjali opozicijski republikanci, da je vrhovni poveljnik njihove vojske in predsednik ogrozil življenja vojakov in civilistov, da bi rešil sebe, bi bila Clintonova odstavitev preložena le za nekaj dni, vendar pa se ji ne bi mogli izogniti.
Konservativni poljski dnevnik Rzeczpospolita pozdravlja napad na Irak. ''Iraške oblasti in inšpektorji komisije UNSCOM so se več mesecev igrali nevarno igro, skrivalnice. Bagdadski režim je to vedel. Računal pa je tudi na utrujenost svetovne javnosti od iraških zadev. Izhajal je iz stališča, da bodo Rusija, Kitajska in celo Francija v Varnostnem svetu zadržale nepopustljive Američane in Britance. To je nekajkrat uspelo, odločitev o napadu na Irak je bila večkrat preložena. Vendar pa se to ni moglo nadaljevati v nedogled. Irak, ki ima orožje za množično uničenje, ne predstavlja nevarnosti le za svoje sosede, temveč tudi za svetovni mir.''
