Različne religije pod isto streho: 'Ne sanjajmo o miru. Zgradimo ga'

O možnostih soobstoja različnih kultur in religij se vedno krešejo mnenja, zdaj pa zaradi pogostejših terorističnih napadov in strahu pred neznanim, drugačnim prihaja do vedno večje sovražnosti in nerazumevanja med pripadniki različnih religij ter tudi med verniki in neverniki.

V času terorizma, strahu, ločevanja, nerazumevanja, pozivanja k zaprtju mej, bega pred drugačnostjo in neznanim, v času, ko se v Nemčiji ponovno krepi skrajna desnica in gibanje Pegida z množičnimi protesti nasprotuje sprejemanju migrantov in beguncev ter nasprotuje islamu, češ da ne sodi v evropski prostor, toliko bolj izstopajo svetli projekti, ki skušajo preseči deljenje in sovražnost in s sožitjem pokazati, da je soobstoj različnih skupin, kultur, religij več kot le mogoč.

Značilnost sveta je, da je poseljen z različnimi kulturami. Je res rešitev le v tem, da se vse poenotijo? Ali je možno ustvariti družbo sožitja, ki ne le sprejema drugačnost, temveč jo slavi in se veseli možnosti življenjskega učenja, ki jo prinaša?

Ločevanja med različnimi verami in podpihovanja sovraštva kljubujejo centri, ki skušajo združevati, graditi miroljuben dialog, pokazati, da lahko različne religije ne le shajajo druga ob drugi, temveč se lahko dopolnjujejo ter prispevajo k večji povezanosti.

Tri religije, ena hiša

V Berlinu, mestu, kjer je vzniknilo sovraštvo do Židov in je bilo dom idej, ki so prinesle najtemnejše obdobje v človeški zgodovini, se zdaj rojeva ideja prostora, ki bi lahko pomembno osvetlil prihodnost. Židje, kristjani in muslimani nameravajo namreč zgraditi skupno hišo čaščenja in tako pod eno streho združiti sinagogo, cerkev in mošejo. Tri ločene prostore bo povezovala skupna soba v središču stavbe. Služila bo kot prostor za sestajanje, kjer se bodo verniki in tudi drugi člani skupnosti lahko družili in učili o religijah ter o drug drugem.

"Prostor, kjer lahko tema iz preteklosti prinese mir v prihodnosti. Kot Žid Berlin povezujem z bolečino in globokimi ranami – a to ni konec zgodbe. Mesto je tudi kraj alternativnih poti, kraj razsvetljenja in razvoja židovskega življenja. Po koncu 2. svetovne vojne so Židje, ki so se prej morali skrivati in bežati, takoj začeli graditi novo židovsko življenje v mestu. Zame je bistvo Berlina ohranjanje spomina in novo rojstvo," je na uradni spletni strani projekta zapisal eden izmed pobudnikov projekta rabin Tovia Ben Chorin.

Hiša Enega (House of One) bo stala na Petriplatzu v središču Berlina, saj se je iz tega srednjeveškega trga razvilo mesto Berlin, tukaj je v 12. stoletju stala prva cerkev, ki je bila po koncu druge svetovne vojne hudo poškodovana. Ravno za to je lokacija hiše skupnega čaščenja po mnenju rabina Ben Chorina, zelo pomenljiva. "Gre za mesto, kjer so načrtovali trpljenje Židov, zdaj pa je mesto, kjer skupen center gradijo tri monoteistične religije, ki so oblikovale evropsko kulturo," je povedal za BBC.

"Ta trg, iz katerega je zraslo mesto Berlin in kjer je stala prva cerkev, bo zdaj postalo dom prihodnosti. Na temeljih stare cerkve bo zrasla nova hiša čaščenja, takšna, ki bo ljudem različnih veroizpovedi omogočala, da molijo drug ob drugem. Ljudje, ki bodo prihajali sem, bodo ostali zvesti svoji religiji, drug z drugim ter z drugimi neverujočimi pripadniki družbe pa bodo vzpostavljali miroljuben dialog. Ta hiša bo dom enakosti, miru in sprave," je na strani zapisal pastor Gregor Hohberg.

Imam Kadir Sanci vidi Hišo enega kot "znak, signal svetu, da je velika večina muslimanov miroljubna in ne nasilna," je povedal za BBC. Je tudi kraj, je dodal, kjer se lahko različne kulture učijo druga od druge.

V predstavitveni brošuri so Hišo opisali kot "edinstven, miroljuben prostor za srečevanje in izmenjavo med različnimi religijami in tistimi, ki so od njih oddaljeni; vsi so vabljeni. Gre za stavbo, ki jo vodijo verske skupnosti same, njihov namen pa je izražanje vere na takšen način, ki je v soglasju s sodobnim svetom ter ustvarjanje  trajnega prostora za razmislek in pogovor," so zapisali ter dodali: "Ne sanjajmo o miru. Zgradimo ga."

Načrt za stavbo že imajo, najboljšo arhitekturno rešitev so izbrali na tekmovanju:  

Vsak od treh religijskih prostorov v Hiši bo isto velik, a različne oblike, je povedal arhitekt Wilfried Kuehn. "Vsak izmed prostorov je zasnovan glede na verske potrebe, specifičnosti vsake religije," je pojasnil. "V cerkvi bodo orgle, v mošeji prostor za umivanje nog," je dodal. Ko je s svojo ekipo arhitektov raziskoval lastnosti različnih verskih zgradb je našel več podobnosti, kot je pričakoval. "Dlje v čas kot se vrneš, več arhitekturnih podobnosti najdeš. Niso tako različne," je dejal. "Ni nujno, da ima mošeja minaret, to je samo možnost, ne pa nujnost. Tudi cerkev ne potrebuje zvonika. Gre za vračanje k izvoru, k začetkom, ko so bile te tri religije bližje, bolj povezane in so si delile veliko arhitekturnih lastnosti," je dodal.

Zdaj še zbirajo sredstva za uresničitev projekta, hkrati pa organizirajo dogodke, kot so serije razprav o religiji in sprejemanju ter strpnosti.

"Prostore želimo uporabljati za svoje tradicije in molitve. Skupaj želimo uporabljati skupen prostor na sredini za dialog in pogovore, namenjen bo tudi ljudem, ki niso verni," je povedal Hohberg. "Berlin je mesto, kjer se srečujejo ljudje z vsega sveta. Želimo vzpostaviti dober primer skupnosti in pripadnosti," je dodal.

V Bernu Hiša religij združuje kar osem religij

A Hiša Enega ni prva in edina tovrstna skupnost. V Švici je nastal precej revolucionaren projekt, ki je združil kar osem religij. Decembra lani je v švicarskem Bernu svoja vrata odprla Hiša religij (The Haus der Religionen), ki pod svojo streho gosti krščansko cerkev, hindujski tempelj, budistični center, mošejo, prostor čaščenja turške veje islama (alevi), sinagogo, v njej imata svoje prostore tudi Baha'i in Siki.

Tudi tu se ločeni verski prostori odpirajo v skupno "sobo dialoga", kjer se pripadniki različnih ver družijo ter prirejajo dogodke za širšo skupnost.

Moschee at Europaplatz House of Religions in Bern, Switzerland. 5religions 1roof #bpfriday #bpmasjid @backpackingMY pic.twitter.com/Z2NaNn8cSt

— Rumaizah Abu Bakar (@Rumaizah123) December 11, 2015

Tudi drugje po svetu že obstajajo podobni projekti in centri, ki združujejo več religij, a Hiša religij zaradi svoje velikosti in števila religij, ki jih združuje, utira skupno pot.

Pozivajo k dialogu in sožitju

Po masakru Charlie Hebdo so v Hiši religij pripravili skupno izjavo za javnost, v kateri so pozivali k sočutju in dialogu, s katerima bi premagali sovraštvo in strah. "Ko je Anders Breivik pobil 77 mladih ljudi, da bi ’rešil krščanski zahod’, ni nihče krivil celotnega krščanstva, ter vseh cerkev in kristjanov," so zapisali. "Zdaj pa se morajo muslimani po vsem svetu opravičevati in zagovarjati, ker so bili v pariške napade vpleteni posamezniki," so dodali. 

Imam Mustafa Memeti po želi najti način, da bi muslimani in drugi švedski verniki ter neveriniki živeli v miru in sožitju. Bern je raznoliko mesto in čeprav je velik del prebivalstva protestantov, je tam prav tako na tisoče muslimanov, hindujcev in pripadnikov številnih drugih ver.

Predsednik fundacije, ki je ustanovila Hišo religij, Guido Albisetti, je za britanski Independent povedal, da "sprejemajo vse religije, dokler so miroljubne". "V naši državi so dobrodošli vsi, ki spoštujejo in sprejemajo vse druge," je dodal.

Hiša je del večje stavbe, v kateri so še stanovanja, trgovine ter restavracije. "Ideja je bila, da jo postavimo v središče dogajanja in življenja in ne da stoji nekje na samem, kakor bazilika Svetega Petra v Vatikanu," je dejal Albisetti in dodal, da morajo "religije živeti v življenju".