Tujina

Razkošen pogreb

Aškabad, 24. 12. 2006 10.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V turkmenistanski prestolnici se je na tisoče žalujočih poslovilo od umrlega predsednika Nijazova.

V največji mošeji v Srednji Aziji, imenovani Duh Turkmenbašija, v vasi Kipšak so pokopali Saparmurata Nijazova, dolgoletnega predsednika Turkmenistana, bolj znanega po imenu Turkmenbaši ali oče vseh Turkmenistancev, ki mu je v noči na četrtek v 67. letu starosti odpovedalo srce. V državno zastavo ovito krsto so položili v družinsko grobnico, mavzolej iz belega kamna z zlato kupolo, kjer že ležijo Turkmenbašijeva starša in brata.

Zadnje slovo od turkmenistanskega predsednika
Zadnje slovo od turkmenistanskega predsednika FOTO: Reuters

Državni pogreb v Turkmenbašijevi rojstni vasi, dobrih deset kilometrov iz prestolnice Aškabad, je potekal v skladu z muslimanskimi običaji, pomešanimi s sovjetskim vojaškim slogom, zaznamovali pa so ga tudi množična udeležba in strogi varnostni ukrepi.

Od predsednika, ki je Turkmenistancem z železno roko vladal več kot 20 let, se je bilo sicer mogoče posloviti že zjutraj, ko so odprli predsedniško palačo, kjer je v odprti krsti ležalo njegovo truplo. Nastala je večkilometrska kolona, v kateri je bilo na desettisoče žalujočih, občasno pa jo je prekinil prihod katere od več kot 40 tujih delegacij.

Na pogrebu 40 tujih delegacij

Po nekaj urah so krsto zaprli, naložili na oklepno vozilo, in začel se je počasen sprevod v Kipšak. Voditelja so do družinskega mavzoleja spremljali vojaki, ki so korakali pred krsto, ter številni avtomobili, ki so vozili za njo. Ob celotni poti so stali žalujoči Turkmenistanci, med njimi pa tudi številni policisti, ki so skrbeli za varnost.

Pogrebnih slovesnosti so se udeležile številne tuje delegacije, ki so jih med drugim sestavljali ruski premier Mihail Fradkov, vodja ruskega naftnega giganta Gazprom Aleksej Miller, turški in ukrajinski premier, Tayyip Erdogan in Viktor Janukovič, afganistanski predsednik Hamid Karzaj, iranski podpredsednik Parviz Davudi ter pomočnik ameriške državne sekretarke Richard Boucher.

Žalujoče Turkmenistanke
Žalujoče Turkmenistanke FOTO: Reuters

Nijazov je okoli sebe in svoje družine je izoblikoval obširen sistem kulta osebnosti - med drugim je po sebi in svojih sorodnikih poimenoval številne ulice in mesta ter dneve in mesece, otroci v šolah pa so mu vsako jutro prisegali zvestobo. Ljudski svet, najvišje politično telo v državi, je za začasnega predsednika imenoval namestnika premiera Gurbangulija Berdimuhamedova.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

victoriosus
24. 12. 2006 18.32
Ja, kaj, mi smo imeli pa maršala, pa je bil isti štos. Ko je umrl, so tle predvajali "žalostno novico", po svetu pa "diktator umrl". Genau genau taka novica, kot tale. Smešno je, da takrat, ko se gre za tujega, se ga na izi označi za diktatorja, ko se je šlo pa za našo različico, smo vsi kao žalovali. Isto sranje...