Raziskava: slovenske šole v digitalni pismenosti pod povprečjem EU

"Tako bom rekla, usposobljenost za osvajanje znanja prek teh novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij se je izjemno povišala, pa ne samo pri otrocih, ampak tudi pri zaposlenih, pri učiteljicah in učiteljih, in v tem smislu pravzaprav bomo spet, verjamem da, postali tudi ena bolj prepoznavna država članica, ko se bomo po tem primerjali." Takole je šolska ministrica Simona Kustec v ponedeljkovi oddaji Svet opisala digitalno pismenost slovenskih učencev in učiteljev, a rezultati zadnje mednarodne raziskave o računalniški in informacijski pismenosti učencev ter znanju uporabe digitalnih tehnologij učiteljev kažejo drugačno sliko.

"Slovenija kaže zaostanke v pismenosti otrok," opozarja Barbara Japelj s pedagoškega inštituta. Na žalost so podatki malo starejši, ker se je v letu 2018, ko bi lahko ponovno sodelovali v raziskavi med osmošolci, ministrstvo odločilo, da te raziskave Slovenija ne naredi. Učitelji so javljali, da so uspešni v tistem, kar uporabljajo, uporabljajo pa bolj malo.

Po raziskavi Evropske komisije so bile slovenske šole pri uporabi digitalne opreme in po stopnji digitalnega znanja pred epidemijo celo pod povprečjem. In če kaj, je epidemija šole končno pripravila do tega, da so tudi tehnološko naredile korak naprej. "Zdaj, ko smo zbujeni od korone, se bo treba zavedati, kako bomo to trajno uredili. Torej trajno zagotoviti zadostno preskrbo z opremo po šolah in trajno zagotoviti izobraževanja ter usposabljanja učiteljev," meni Tomi Dolenc z Arnesa.

Izjava ministrice pa je razburila tudi nevladne organizacije. Zveza prijateljev Mladine Moste-Polje tako opozarja: vse le ni tako rožnato, kot to predstavljajo na ministrstvu, med drugim namreč še vedno vsi otroci nimajo računalnikov ali internetne povezave. "Samo ZPM Moste je v Verigi dobrih ljudi in Botrstvu v celem letu razdelila več kot 1300 računalnikov, poskrbela za internetne povezave in ves čas skrbi za učno pomoč na daljavo, čeprav se šolniki izjemno trudijo za otroke, a preprosto ne dosegajo vseh," izpostavlja Anita Ogulin.

Mednarodnih primerjalnih raziskav o motnjah izobraževanja v času covida-19 še ni, zagotovo pa velja, da bo treba hitro ukrepati, da škoda ne bo prevelika, razlike med otroki pa še večje.