Drugi dan pregledne konference sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) na sedežu ZN v New Yorku, ki bo trajala mesec dni, je minil v znamenju iranskega odgovora na ameriške kritike, ki jih je izrekel pomočnik državne sekretarke za nadzor nad oborožitvijo Stephen Rademaker.
Cerar za ravnotežje
Med številnimi govorniki je bil tudi slovenski državni sekretar Božo Cerar, ki je ubral srednjo pot, izpostavil slovenska prizadevanja in dosežke na tem področju, poziv za izpolnitev obveznosti pa je naslovil tudi na jedrske sile. Cerar se je uvodoma pridružil izjavi zunanjega ministra Luksemburga Nicolasa Schmita, ki je govoril v imenu EU, in poudaril, da pregledna konferenca poteka v času visokih pričakovanj glede septembrskega svetovnega vrha v New Yorku, na katerem bodo skušali doreči reforme ZN. Slovenija jemlje orožje za množično uničevanje kot eno največjih groženj miru in stabilnosti na svetu in je trdno prepričana, da je NPT temeljni instrument ohranjanja miru, varnosti in stabilnosti, ki mora biti univerzalen. Slovenija meni, da je potrebno ohraniti ravnotežje med tremi stebri NPT - neširjenjem, razorožitvijo in pravico do miroljubne uporabe jedrske energije.
Po Cerarjevih besedah Slovenija kot država z jedrsko tehnologijo izpolnjuje svoje obveze do neširjenja, vendar daje velik pomen neodtujljivi pravici članic NPT do razvoja in uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene, seveda pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Pri tem Slovenija zagovarja večjo vlogo IAEA pri neširjenju. Tako kot številni drugi govorniki je tudi Cerar poudaril pomembno vlogo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) in pozval vse države, ki tega še niso storile, naj jo čim prej ratificirajo, da bo lahko stopila v veljavo.
"Odlašanje bo imelo posledice ne le v obliki stalne jedrske grožnje vsemu človeštvu, ampak lahko uniči svetovne in regionalne dosežke ter sistematične pristope na področju nadzora nad oborožitvijo in neširjenja," je dejal Cerar in dodal, da univerzalni značaj pogodbe zagotavlja varnost vsem, zato ni prostora za izgovore na podlagi potreb nacionalne varnosti. Ob koncu govora je Cerar izpostavil pomen, ki ga Slovenija pripisuje razorožitvi, in dejal, da je zanjo 13 praktičnih korakov, sprejetih na pregledni konferenci NPT leta 2000, še vedno veljavnih. Slovenija priznava napredek jedrskim silam pri razoroževanju, obenem pa jih poziva, naj izpolnijo vse obveznosti iz 6. člena NPT, ki imajo za cilj svet brez jedrskega orožja.
Kritično do ZDA
Po terorističnih napadih 11. septembra je postalo preprečevanje dostopa teroristom do jedrskega orožja za ZDA najpomembnejša funkcija NPT in drugih sorodnih mednarodnih pogodb. CTBT ni ena od njih, saj zadeva predvsem države z jedrskim orožjem, Washington pa se ni pripravljen odpovedati poskusom. Poleg tega so bile ZDA brez omenjanja imena deležne številnih kritik zaradi razmišljanj o razvoju novih vrst jedrskih bomb. Problematična je tudi Velika Britanija, ki se še ni odpovedala teoretični pravici do prve uporabe jedrskega orožja.
Morda še bolj oster do ZDA kot iranski zunanji minister Kamal Harazi je bil generalni direktor oddelka za nadzor nad oborožitvijo kitajske vlade Čang Jan, ki je svojo državo prikazal kot povsem miroljubno, ki pa je prisiljena v ohranjanje jedrske oborožitve. Jan ni posebej omenjal ZDA, ampak je izpostavil nevarnost odpovedi pogodbe o protibalističnih raketah (ABM) in neveljavnost CTBT, čeprav je Kitajska ena od držav, ki je še ni ratificirala.
Jan je govoril tudi o nevarnosti oborožitvene tekme v vesolju, vračanje v mentaliteto iz časov hladne vojne, enostranske zunanje politike, zagovarjanja preventivnih vojn, imenovanje držav kot možnih tarč za jedrski napad, raziskave novega jedrskega orožja in ohranjanje tega orožja kot osnovne sestavine nacionalno-varnostne strategije. Kitajska se zavzema, da jedrske države dajo nejedrskim zagotovila, da jih ne bodo napadle, in aktivno dela na ratifikaciji CTBT. Glede šeststranskih pogovorov o problemu Severne Koreje se je Jan zavzel, da jih je potrebno obnoviti, vendar naj se "strani" vzdržijo provokacij.
Iranski zunanji minister zahteva pravico do jedrske tehnologije
Iranski zunanji minister Harazi je najprej kritiziral pomanjkanje napredka glede razorožitve in vztrajal, naj sedanja konferenca NPT podrobno pregleda, kaj vse so jedrske države storile v okviru svojih obveznosti, predvsem glede na 13 praktičnih korakov, ki so bili sprejeti leta 2000 in predvidevajo zmanjševanje oborožitve. Brez tega bodo nejedrske države prepričane, da jedrskih sil razorožitev ne zanima. Bistveni del njegovega govora, v katerem je med drugim kritiziral ZDA in zvezo NATO za "uradno razglašeno doktrino o uporabi jedrskega orožja proti nejedrskim državam", pa je zadeval pravico do jedrske tehnologije.
Omejevanje tega dostopa je po Harazijevem mnenju nesprejemljivo, ker jedrske energije in njene miroljubne uporabe ne bi smeli omejiti le na klub tehnološko razvitih držav. Zatrdil je, da je Iran odločen delati na vseh zakonitih področjih jedrske tehnologije, vključno z bogatitvijo urana, vendar izključno v miroljubne namene, pri čemer želi dati zagotovila, da bo tako ostalo za vedno. Nihče pa naj nima iluzij, da bi morda pogajanja z EU lahko na koncu pripeljala do dolgoročnega prenehanja teh zakonitih aktivnosti, ki potekajo pod strogim nadzorom IAEA in bodo še naprej, je dodal. Harazi je opozoril še na Izrael, ki ima dostop do jedrske tehnologije brez inšpekcij IAEA in s svojimi zalogami orožja ogroža regionalno in svetovno varnost.
Namestnik ministra za politično načrtovanje in mednarodne organizacije Južne Koreje Čun Jung Wu se je najbolj posvetil vprašanju severne sosede in dejal, da je NPT dobil nepopravljiv udarec z odločitvijo Pjongjanga, da od sporazuma odstopi. To dejanje predstavlja nesprejemljivo grožnjo miru in varnosti na Korejskem polotoku in širše. Kakršenkoli dogovor v okviru šeststranskih pogajanj mora po mnenju Južne Koreje vsebovati nepreklicno vrnitev Severne Koreje k NPT.
Rusija za miroljubno uporabo jedrske energije
Namestnik zunanjega ministra Rusije Sergej Kisljak je povedal, da je Rusija pred rokom izpolnila določila sporazuma o zmanjšanju strateške oborožitve START, strateške zaloge je v petih letih zmanjšala za 357 raket in 1740 jedrskih konic, nestrateške zaloge, torej orožje krajšega dosega, pa je zmanjšala za štirikrat. Rusija podpira čim širšo miroljubno uporabo jedrske energije. Kisljak je pozval Iran, naj dokonča pogajanja z EU, da bo lahko uveljavil legitimne težnje in razblinil dvome o pravi naravi svojega programa. Prav tako se je zavzel za obnovitev šeststranskih pogajanj glede Severne Koreje.
Švedska zunanja ministrica Laila Freivalds je menila, da je uspeh konference odvisen od napredka pri vseh treh stebrih in spomnila ZDA ter Rusijo, da še vedno merita druga na drugo z jedrskim orožjem kot v času hladne vojne. Jedrske države je pozvala, naj umaknejo prste s sprožilcev in si vzamejo za zgled Veliko Britanijo, ki je to že storila. K razorožitvi je naprej pozvala tudi podsekretarka za multilateralo in človekove pravice Mehike Patricia Olamendi.
