G20: Obljubljajo veliko

Skupina industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) ima pred aprilskim vrhom jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva, je ob koncu zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G20 v Horshamu pri Londonu sporočil britanski finančni minister Alistair Darling.

V skupni izjavi ob koncu zasedanja so se ministri med drugim zavezali, da bodo ohranili ekspanzivne monetarne politike, ki preko zniževanja obrestnih mer pozitivno vplivajo na gospodarsko aktivnost, ter se strinjali, da je ključna prioriteta obnoviti kreditno dejavnost bank - s podporo pri zagotavljanju likvidnosti, rekapitalizacijo bank in odpravo slabih naložb. Ponovili so tudi zavezanost pomoči državam v razvoju, ki se soočajo z begom kapitala.

Ministri so v izjavi tudi priznali, da je nujno bistveno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za kreditiranje držav, ki so se znašle v finančnih težavah, pri čemer pa niso navedli konkretnih številk.

Strinjali so se še, da je treba okrepiti regulativni nadzor nad vsemi bonitetnimi hišami, ki na osnovi ocene tveganj določajo vrednost posameznih finančnih naložb. Nanje se je v zadnjih mesecih vsul val kritik, ker investitorjev niso pravočasno in ustrezno seznanjale z nevarnostmi visoko tveganih naložb.

Finančni ministri so voditeljem G20 ob tem predlagali, da na aprilskem vrhu dosežejo dogovor o "ustrezni stopnji regulacije in nadzora" nad "pomembnimi finančnimi institucijami, trgi in instrumenti". Glede t. i. hedge skladov so se strinjali, da jih je treba registrirati ter razkriti vse informacije, potrebne za oceno tveganj, ki jih predstavljajo.

Poleg že omenjenega so se v sklepni izjavi zavezali še k "boju proti vsem vrstam protekcionizma ter ohranjanju svobodne trgovine in investicij" ter k sprejetju "odločnih, koordiniranih in obsežnih" ukrepov za krepitev povpraševanja in zaščito delovnih mest.

Britanski minister Darling, ki je gostil zasedanje ministrov G20, je na novinarski konferenci po zasedanju zatrdil, da se države G20 zavedajo, da je svetovnemu gospodarstvu potrebna nujna pomoč, in so pripravljene sprejeti kakršnekoli ukrepe, potrebne za oživitev gospodarske rasti, ter pri njih vztrajati, dokler bo potrebno.

"Na splošno verjamem, da nam to ponuja zelo jasno usmeritev pred prihajajočo konferenco voditeljev in finančnih ministrov, ki bo 2. aprila v Londonu," je poudaril Darling in zatrdil, da je bil na tokratnem zasedanju dosežen pomemben napredek in velika mera soglasja tako glede nujnosti problemov kot glede ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti.

S tem se je britanski minister odzval na trditve, da so zasedanje v Horshamu zaznamovala predvsem razhajanja med ZDA na eni in Evropo na drugi strani; medtem ko ZDA pozivajo k bolj ambicioznim fiskalnim spodbudam, se namreč Evropska unija zavzema predvsem za krepitev finančne regulacije.

Glede na to, da je bila naloga tokratnega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G20 priprava izhodišč za vrhunsko srečanje G20 v Londonu, od katerega si mnogi obetajo nujno potrebne konkretne korake v smeri prenove svetovnega finančnega in gospodarskega sistema, bi se lahko tovrstna razhajanja izkazala za še posebej nevarna.

V današnji sklepni izjavi sicer ni poziva k sprejetju koordiniranih, ambicioznih vladnih stimulacijskih paketov, za katerega so si prizadevale ZDA. Namesto tega izjava priznava pomen že sprejetih stimulacijskih ukrepov in raje poziva h krepitvi finančnega nadzora.

Zahtevajo večjo vlogo pri vodenju IMF

Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska - štiri največja hitro se razvijajoča gospodarstva, ki sodelujejo v skupini G20 - so medtem na zasedanju finančnih ministrov izdale ločeno skupno izjavo, v kateri ZDA in evropske države pozivajo k boljši izmenjavi informacij ter zahtevajo večjo vlogo pri vodenju IMF.

ZDA in članice območja evra bi morale po njihovem "okrepiti izmenjavo informacij in politično usklajevanje ter zagotoviti bolj uravnoteženo, proaktivno, usklajeno in proticiklično makroekonomsko politiko s ciljem čim hitrejšega okrevanja globalnega gospodarstva", je v izjavi, ki bo verjetno interpretirana kot kritika razvitih držav, zapisala omenjena četverica.

Indija, Brazilija, Kitajska in Rusija so se tudi pritožile, ker so v pogovorih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 odrinjene na stran, medtem ko se pozornost posveča predvsem razhajanjem med ZDA in Evropo. Poleg tega zahtevajo bistveno povečanje sredstev za IMF ter večjo glasovalno težo v njem.