Nizozemski volivci so na referendumu zavrnili evropsko ustavo. Za ratifikacijo ustave je glasovalo le 38,4 odstotka volivcev, medtem ko je volilna udeležba dosegla 62,8 odstotka.
Nizozemski premier Jan Balkenende je po prepričljivem referendumskem "ne" osnutek zakona za ratifikacijo ustavne pogodbe Evropske unije umaknil iz postopka in o tem že obvestil parlament. S tem je sprejem ustavne pogodbe EU na Nizozemskem, kjer naj bi jo po načrtih po sredinem posvetovalnem referendumu jeseni sprejel nizozemski parlament, ustavljen.
Parlamentarne stranke so se namreč še pred referendumu zavezale, da bodo odločitev volivcev spoštovale, če se bo glasovanja udeležilo več kot 30 odstotkov volilnih upravičencev. Volilna udeležba je presegla vsa pričakovanja.
Nizozemska vlada zaradi zavrnitve ustave ne namerava odstopiti, to pa utemeljujejo tudi s pojasnilom, da je bil referendum projekt vlade in opozicije, ki sta obe ustavo podprli. Da "ne" ustavi ne bi smel imeti posledic za vlado, pa je v raziskavi javnega mnenja menilo tudi 58 Nizozemcev.
Evropa v krizi
Po zavrnitvi ustavne pogodbe na referendumu v dveh ustanovnih članicah, v nedeljo v Franciji in v sredo na Nizozemskem, se je Evropska unija znašla v eni od hujših političnih kriz v svoji zgodovini. Pot iz nje bodo voditelji povezave skušali poiskati na vrhu 16. in 17. junija v Bruslju, a njihova naloga ne bo lahka, reševanje nastalih razmer bo dolgotrajno in s posledicami. "Udarec ni prvi, ki smo ga dobili, a doslej smo preživeli vse," se v usodo ni vdal predsedujoči EU, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Juncker tudi vztraja, da kljub dvojnemu "ne" ustavna pogodba ni mrtva, zato, ob njem pa tudi Evropska komisija in parlament, meni, da se mora proces njene ratifikacije nadaljevati, dokler so o njej ne izrečejo vse članice.
Proces ratifikacije evropske ustavne pogodbe se mora nadaljevati kljub
zavrnitvi s strani dveh ustanovnih članic povezave, ocenjujejo
voditelji držav članic EU. Na Češkem, Poljskem in Irskem pa so
poudarili, da bodo kljub dvakratnemu "ne" ustavi nadaljevali s
pripravami na referendume o ustavi.
Barroso: Evropska ustava je grešni kozel za vse težave Evropejcev
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v pogovoru za televizijo Euronews poudaril, da je postala ustava grešni kozel za vse težave, ki pestijo Evropo. "Morda bi se morali vprašati, ali smo mi vsi na evropski ravni naredili vse, kar je v naši moči, da bi pokazali, kaj lahko Evropa ponudi," je dejal Barroso. Predsednik komisije je prepričan, da razprava, ki jo v tem trenutku potrebuje Evropa, presega razsežnosti razprave o evropski ustavi.
Po Barrosovih besedah je pravo vprašanje, ki si ga je sedaj treba zastaviti, to, "ali želi biti Evropa prva žrtev globalizacije ali želi, nasprotno, zmagati v tej bitki, izkoristiti svoje vire in sredstva ter se boriti proti brezposelnosti za gospodarsko rast".
Francosko-nemško iskanje rešitve
O možnih rešitvah ustavne pogodbe se bosta to soboto v Berlinu pogovarjala nemški kancler Gerhard Schröder in francoski predsednik Jacques Chirac. Med Berlinom in Parizom sicer v zadnjih dneh potekajo živahni stiki, saj si obe državi prizadevata, da proces ratifikacije evropske ustave kljub dvojnemu "ne" ne bi propadel.
Šef politične skupine Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) v Evropskem parlamentu Graham Watson se je v Bruslju zavzel, da bi Evropska unija 1. novembra 2007 izvedla vseevropski referendum o ustavni pogodbi. Da bi njegova ideja bila izvedljiva, bi moral Evropski svet moral za leto dni podaljšati rok za ratifikacijo ustave, s tem pa bi članice Unije imele dovolj časa, da državljanom pojasnijo, za kaj si prizadevajo na evropski ravni, meni Watson.
Dvomi o prihodnosti evropske ustave
Italijanski premier Silvio Berlusconi pa meni, da bi morala Evropska unija po dveh udarcih, ki jih je dobila ta teden, premisliti, kako bi bilo mogoče spremeniti načine njenega delovanja. Kot je dejal, je težava Unije v tem, da ima "preveč zakonov, preveč odločb in preveč birokracije".
V tradicionalno evroskeptični Veliki Britaniji, ki julija prevzame predsedovanje Uniji, so pozivi, naj ustavno pogodbo razglasijo za propadlo, prav tako glasni. Vlada se je sicer odločila, da tega ne bo storila, v nasprotju z ostalimi članicami EU pa držav, ki pogodbe še niso ratificirale, ni pozvala, naj s postopkom nadaljujejo. Britanski zunanji minister Jack Straw pa poudarja, da odločitve večine francoskih in nizozemskih volivcev ni mogoče preprosto spregledati.
Janša: V EU je konec medenih tednov
"Po dvojnem "ne" evropski ustavni pogodbi lahko rečemo, da je v Evropski uniji "konec medenih tednov", konec obdobja, ki je bilo zelo optimistično. Po obdobju uspehov je EU prišla v fazo, ko ne bo več šlo samo od sebe, ko bodo potrebna prizadevanja, da evropski integracijski proces postane ne le projekt političnih elit, ampak tudi državljanov," je francosko in nizozemsko zavrnitev ustavne pogodbe EU komentiral predsednik vlade Janez Janša.
Stališče, ki ga bo Slovenija glede ustave zagovarjala na vrhu EU 16. in 17. junija v Bruslju, bo vlada po njegovih napovedih izoblikovala, ko bo že "približno znano, kakšni bodo predlogi" za rešitev nastalih razmer. Najverjetnejši scenarij, ki ga bo Slovenija zagovarjala na zasedanju voditeljev povezave, pa bo verjetno vezan na razbitje rešitev v ustavni pogodbi na več ločenih sporazumov in njihovo implementacijo v prihodnjih letih, je dejal Janša.
MZZ: Kaj to pomeni, bo pokazal čas
Na slovenskem zunanjem ministrstvu menijo, da nizozemska zavrnitev ustave po rezultatih francoskega referenduma ni presenetljiva. Zavrnitev ustave v že drugi članici Evropske unije pa dodatno zmanjšuje možnosti za uveljavitev ustave v Uniji. Posledice zavrnitve ustavne pogodbe bodo vidne šele čez nekaj časa, vsekakor pa izidi glasovanj kažejo, da se je EU znašla na neki točki, ko je potreben razmislek in razprava o tem, kako naprej. Ob tem na MZZ ne izključujejo možnosti sklica medvladne konference, kjer bi se dogovorili o naslednjih korakih v procesu evropskega povezovanju.
Jerovšek: Izida referendumov zavezujeta evropske politike
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Jerovšek (SDS) je ob izidu nizozemskega referenduma o ustavi EU dejal, da je bil takšen izid pričakovan. Dodal je, da izida referendumov zavezujeta proevropske politike, predvsem pa politike držav, v katerih referendumi še bodo, k drugačnemu, bolj aktivnemu in ljudem bolj razumljivemu predstavljanju skupnih interesov evropske ideje.
Predsednik parlamentarnega odbora za EU Anton Kokalj meni, da je dvojna zavrnitev v uniji sicer sprožila krizo, vendar pa "zadeva še ni usodna".
Poslanec Evropskega parlamenta iz Slovenije Mihael Brejc (EPP/SDS) meni, da je nujna takojšnja razprava voditeljev držav članic EU in velika aktivnost za ratifikacijo ustave v preostalih državah, tako da bi do oktobra 2006 dosegli vsaj 80-odstotno večino, to je 20 držav, ki ustavno pogodbo podpirajo.
Evropski poslanec Borut Pahor (PES/SD) prav tako meni, da se je unija znašla v "resnem zastoju", iz katerega ni pričakovati hitre rešitve. Evropske institutcije na zavrnitev ustave niso bile pripravljene, ugotavlja Pahor, ki je obenem prepričan, da si Evropska komisija in parlament po lanski razširitvi unije nista zastavila pravih prioritet.
Jelko Kacin iz vrst evropskih liberalcev (LDS/ALDE) pa meni, da je drugi "ne" ustavni pogodbi ne le slaba popotnica za vse naslednje referendume, ampak tudi resna grožnja vsem vladajočim, da se referendum o ustavi lahko tudi pri njih spremeni v protest zoper trenutno vlado.
Latvija podprla pogodbo
Latvijski parlament je davi z veliko večino glasov
ratificiral evropsko ustavno pogodbo. Za ratifikacijo evropske ustave
je glasovalo 71 od sto poslancev, pet jih je bilo proti, šest pa se jih
je vzdržalo. Latvijski parlament je že sredi maja z veliko večino
ustavo potrdil v prvem branju, zato je bil današnji izid pričakovan.
