Ratifikacija bo prioriteta

Slovenija se bo kot prihodnja predsedujoča Evropski uniji osredotočila na spremljanje procesa ratifikacije nove pogodbe EU, je ob tem napovedal slovenski premier Janez Janša. "Ko gre za ratifikacijo, se bo Slovenija potrudila, da potrebne formalne vsebinske postopke izpelje čim prej in tako da pozitiven signal vsem ostalim," je poudaril in dodal, da se bodo vsebinsko bolj posvetili pripravam drugega cikla lizbonske strategije.

Janša verjame, da bo končni rezultat ratifikacijskega procesa uspešen, a "ni nujno, da se ne bo nič zapletlo". "Šele ko bo pogodba v veljavi, bomo lahko podali končno oceno tokratnega dogovora," je dejal.

Ugodili zahtevam Italije

"Glede italijanske zahteve po dodatnem sedežu smo določili skupno število poslanskih sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta. To bo 750 plus 1. O podrobni razdelitvi sedežev po državah pa bo na podlagi predloga Evropskega parlamenta dokončno odločil Evropski svet na decembrskem zasedanju,“ je pojasnil Socrates.

Takšna razdelitev pomeni, da predsednik parlamenta ne bi bil vštet v kvoto poslanskih mest. Posamezna država naj bi imela največ 96 in najmanj šest sedežev, število poslanskih mest se zmanjša s 785 na 750 plus 1, predvideva nova pogodba. Slovenija je v skladu s sedanjim predlogom parlamenta ena redkih držav, ki pridobi en sedež.

Poljske zahteve

"Rešitev za Joanino smo vseskozi imeli v rokavu," pa je dejal Socrates o drugem perečem vprašanju, poljski zahtevi po vključitvi mehanizma Joanina v besedilo pogodbe. "Joanina bo pravno zavezujoča," je povedal. Vsebinsko bo opredeljena v izjavi k pogodbi, vendar bo v protokolu k pogodbi referenca, ki bo določala, da je rešitev lahko spremenjena s soglasjem, je pojasnil.

Za spremembo rešitve glede mehanizma Joanina, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne rešitve za razumno časovno obdobje, četudi ne dosegajo praga blokirajoče manjšine, tako ni potreben sklic medvladne konference. Ta se sicer skliče v primerih novih širitev ali spreminjanja obstoječih pogodb, kakor je bilo v primeru nove, reformne pogodbe.

Konec leta 2009 bo imenovan visoki predstavnik za zunanje odnose

Glede tretjega odprtega vprašanja, imenovanja visokega predstavnika za zunanje odnose, pa je Barroso pojasnil, da bo ta imenovan novembra 2009, torej hkrati z začetkom mandata nove Evropske komisije. "Jasno smo povedali: visoki predstavnik je tudi podpredsednik komisije, zato se je v tej zadevi treba posvetovati z Evropskim parlamentom," je poudaril.

Del celotnega dogovora je tudi rešitev vprašanja generalnih pravobranilcev na Sodišču Evropskih skupnosti. Predvidena so tri nova mesta, od tega eno stalno mesto za Poljsko, navajajo diplomatski viri. Sedaj je mest osem, pet stalnih zasedajo največje stare članice, na preostalih pa rotirajo vse druge, trenutno je na enem slovenska predstavnica Verica Trstenjak.

In zdaj, ko je pogodba tu, kaj bo z ratifikacijo? "Portugalska vlada bo odločitev o ratifikaciji sprejela, ko bo pogodba podpisana," je povedal Socrates. Portugalska je ena od držav, kjer se vrstijo najglasnejši pozivi k izvedbi referenduma o novi pogodbi, čeprav vladajoča elita tej rešitvi ni naklonjena. Referendum bo zagotovo izvedla Irska, Velika Britanija pa po trditvah premierja Gordona Browna ne. Na Danskem je to vprašanje še odprto.