Tiskovni predstavnik haaškega sodišča Jim Landale ni mogel povedati, kdaj naj bi se Kovačević, ki so ga oblasti na vzhodu Srbije aretirale 25. septembra, Haagu pa izročile 23. oktobra, predvidoma pojavil pred haaškim sodiščem in se izjasnil, ali se čuti krivega za očitana mu dejanja.
Kovačevićev beograjski odvetnik Borivoje Borović je sicer že preden so oblasti njegovega klienta izročile Haagu, zahteval, naj ga pregleda psihiater, ki bi ugotovil, ali je Kovačević sploh sposoben spremljati sojenje. Po trditvah Borovića Kovačević trpi zaradi t.i. postkonfliktnega sindroma in ima samomorilska nagnjenja.
V zvezi z napadi na Dubrovnik sta poleg Kovačevića obtožena še poveljnik dubrovniške operacije Pavel Strugar in viceadmiral Miodrag Jokić, ki sta se haaškemu sodišču prostovoljno predala in na sojenje čakata na prostosti. Jokić je pred haaškim sodiščem sicer že priznal krivdo za vojne zločine v Dubrovniku, oziroma za vseh šest točk obtožnice. Po dogovoru, ki ga je sklenil s haaškim tožilstvom, pa naj bi bil obsojen na deset let zapora, v naknadni razpravi pa bo imel tudi možnost zahtevati skrajšanje kazni.
Za srbskega častnika Nikolića zahtevajo najmanj 15 let zapora
Haaško tožilstvo je za bosanskega Srba Momirja Nikolić, ki se zagovarja kot kriv za zločine proti človečnosti zaradi pokola v Srebrenici, zahtevalo 15 do 20 let zaporne kazni. Obramba bo svoj predlog kazni predstavila v torek. Častnik vojske bosanskih Srbov Momir Nikolić je maja priznal, da je bil udeležen v pokolu, v katerem je julija 1995 umrlo več kot 7000 bosanskih Muslimanov. S tožilstvom haaškega sodišča se je dogovoril za priznanje krivde za zločin proti človečnosti v zameno za umik obtožbe za genocid in kršenje vojnega prava in običajev.
Nikolić je prvi visoki predstavnik vojske bosanskih Srbov, ki je priznal krivdo za pokol v Srebrenici. Njegove izjave so pomembne za tožilstvo proti nekdanjima voditeljema bosanskih Srbov, Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću, ki sta prav tako obtožena pokola v Srebrenici.
Septembra je Nikolić pričal proti svojima nekdanjima poveljnikoma, Draganu Jokiću in Vidoju Blagojeviću, in zatrdil, da je bil pokol v Srebrenici načrtovan. Pojasnil je, da so mu nadrejeni dan po zavzetju Srebrenice, 12. julija 1995, sporočili, da je potrebno pobiti vse moške ujetnike.
Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje OZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Radislava Krstića, ki so ga za genocid obsodili na 46 let zapora, in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov. Padec muslimanske enklave 11. julija 1995 velja za najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Iz grobišč so doslej izkopali 5000 trupel.
