VIDEO in FOTO: Družbo mu bo delal Šešelj

Po odločitvi beograjskega sodišča, da so za to izpolnjeni vsi pogoji, so Radovana Karadžića po hitrem postopku izročili Haagu, je sporočila srbska vlada. Kolona avtomobilov je okoli 3.45 zapustila poslopje beograjskega sodišča, kjer je v priporu na odhod čakal Karadžić. Zgradbo so oblegali novinarji, ki so poročali, da so štiri terenska vozila z zatemnjenimi stekli zapustila dvorišče sodišča in se odpeljala proti letališču Nikole Tesle. Kolona je že petnajst minut kasneje prispela na letališče, kjer so Karadžića vkrcali na letalo vlade Srbije in hitro poleteli proti Nizozemski.

Na letališču v Rotterdamu so pristali ob 6.30. Nato so ga s helikopterjem prepeljali v pripor v Scheveningenu. Tja je prispel ob 7.45. Njegov prihod v zaporniško celico je potrdila tudi tiskovna predstavnica haaškega sodišča Nerma Jelačić.

Prvo soočenje jutri ob 16. uri

Haaško sodišče je zadovoljno s Karadžićevo predajo, opozorili pa so, da čakajo še na preostala dva obtoženca, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, je na novinarski konferenci povedal glavni tožilec Serge Brammertz.

Glavni tožilec haaškega sodišča je povedal, da bo preteklo kar nekaj mesecev, preden bo vse pripravljeno za začetek sojenja. Meni, da sojenje ne bo tako kratko, saj gre za zelo zahteven primer. "Karadžić je obtožen za najhujše zločine po mednarodnem pravu, med njimi je tudi genocid, vojni zločini, zločini zoper človečnost in etnično čiščenje. Obtožnica je bila leta 2000 zadnjič dopolnjena. Potrudili se bomo, da vključimo tudi dokaze, ki smo jih pridobili v zadnjih letih. V obtožnici ga bremenimo tudi genocida. Sodniki pa bodo odločili, ali je dokazno gradivo popolno. Zadnja leta smo pridobili ogromno število dokazov, ki jih bomo predstavili na sodišču. Zahtevali bomo, da ga obsodijo,“ je povedal Brammertz.

Karadžić se bo prvič s sodiščem soočil jutri ob 16. uri, so sporočili predstavniki haaškega sodišča. Pozvali ga bodo naj se izjasni glede krivde. Če bo le-to zavrnil, mu bo sodišče dalo 30 dni za razmislek, nato pa ga bodo znova povprašali o krivdi. Če bo Karadžić takrat tiho, bo sodišče v svoje spise zapisalo, da se je obtoženec izjasnil, da ni kriv. Karadžićev odvetnik je sporočil, da se njegov klient ne bo takoj izjasnil o krivdi, temveč bo to storil čez mesec dni.

Sodni svet bodo sestavljali Alphons Orie, Christine Van den Wyngaert in Bakone Justice Moloto. Alphons Orie je sicer tudi predsednik tričlanskega sveta, ki vodi proces proti hrvaškemu generalu Anteju Gotovini, je poročal Index.hr.

V Haagu upajo, da sojenje Karadžiću ne bo trajalo tako dolgo, kot Miloševiću, vendar so opozorili, da so bile takrat okoliščine drugačne. Milošević se je branil sam, imel pa je tudi veliko zdravstvenih težav, tako da je moralo sodišče samo delovanje prilagoditi.

Vujačić priznal, da pritožbe ni poslal

Srbsko ministrstvo za pravosodje je sinoči sprejelo odločitev, da dopustijo izročitev Radovana Karadžića haaškemu sodišču. Na včerajšnjem mitingu v podporo haaškemu ubežniku je njegov odvetnik Svetozar Vujačić zbranim dejal, da bo pritožba na beograjsko sodišče prispela, ko ji "bodo zrasli lasje in brada". Karadžić je namreč imel pravico do pritožbe na odločitev preiskovalnega sodnika Milana Dilparića, da so izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izročitev haaškemu sodišču. Njegov odvetnik naj bi pritožbo poslal že v petek ob 19.55. Včeraj pa sodišče še ni prejelo pošte. Očitno pa jim je Vujačićeva izjava porodila sum, da Karadžić in njegov odvetnik namerno zavlačujeta s pritožbo. Ker ne obstaja zakonsko določen rok, koliko je srbsko sodišče dolžno čakati na pritožbo, so se odločili za predajo. Sodišče je namreč odločilo, da pritožba ni prispela v razumnem roku. Danes pa je Vujačić še priznal, da pritožbe proti izročitvi Karadžića haaškemu sodišču ni poslal. "Nisem je vložil, saj je to bil edini način, da Karadžiću podaljšam bivanje v Beogradu. Tako bi ga lahko obiskala njegova družina,“ je rekel Vujačić. Njegova družina, ki živi na Palah v BiH, je želela Karadžića obiskati v Beogradu, saj naj ne bi imeli denarja za potovanje v Haag.

Končno lahko zapustijo BiH

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak je danes odločil, da družinski člani Radovana Karadžića lahko dobijo nazaj svoje potne listine, poroča RTV Srbija. Odvzeli so jim jih 9. januarja letos, saj naj bi s tem preprečili delovanje mreže pomočnikov haaških ubežnikov. Karadžićevi sorodniki so si vse od njegove aretacije naprej prizadevali, da bi svojega moža in očeta obiskali še pred izročitvijo. Pri tem jim je pomagal tudi odvetnik Vujačić. Karadžićeva soproga Ljiljana in hčerka Sonja sta že vložili zahtevo za izdelavo potnih listov. Hkrati sta se tudi zahvalili domaćim in tujim medijem, ker so razumeli njuno situacijo. Potni list je pridobil tudi Karadžićev odvetnik, so sporočili iz srbskega notranjega ministrstva. Izdan mu je bil po hitrem postopku, saj so mu želeli omogočiti, da bo lahko prisoten na začetku sojenja nekdanjemu vodji bosanskih Srbov.

V Haagu na Karadžića čakajo že nekaj časa

V Haagu je že nekaj časa vse pripravljeno na sprejem Radovana Karadžića. V Scheveningenu so pripravili celico, enako tisti, v kateri je Slobodan Milošević preživel zadnjih pet let svojega življenja. 15 kvadratnih metrov velika celica je opremljena z računalnikom in televizijo. Karadžić se bo v Scheveningenu pridružil obtoženim vojnim zločincem iz republik nekdanje Jugoslavije, ki se skupaj zabavajo ob kuhanju balkanskih specialitet.

Karadžić je trenutno še sam, vendar ni v samici. V določenem času in na prostoru, kjer se zaporniki lahko prosto gibljejo, se bo lahko družil z ostalimi, tudi z Vojislavom Šešljem, če bo to želel. Med sabo ne smejo komunicirati samo ljudje, ki imajo isto obtožnico. Torej v primeru, da bi aretirali in izročili tudi Mladića, Karadžić z njim ne bi smel komunicirati.

'Moramo več govoriti o tem, kaj je Karadžić storil'

"Izročitev Karadžića haaškemu sodišču kaže na odnos Srbije do najhujših vojnih zločinov. Menim pa, da se ne govori dovolj o tem, kaj je Karadžić storil med vojno in česa je obtožen. S tem bomo mlade in neinformirane odvrnili od priključitve ekstremnim organizacijam, ki so bile sinoči na ulici,“ je povedala direktorica Fonda za humanitarno pravo Nataša Kandić. "Izročitev Karadžića ni izdaja,“ je zaključila Kandićeva.

Poslanka Liberalno demokratske partije Čedomirja Jovanovića Nataša Mićić je povedala, da je izročitev pomembna zato, ker je pravici moralo biti zadoščeno in ker srbska družba teži k ozdravitvi. Na vprašanje, ali Tadića, ki je v tujini požel pohvale za aretacijo Karadžića, tako sprejemajo tudi v Srbiji, je Mićićeva odgovorila pritrdilno. "Menim pa, da bi Srbija hitreje napredovala, če se ne bi tudi sam Tadić izogibal resnici. Na včerajšnjem mitingu so bili otroci stari 18 ali pa 19 let. Oni so bili v času Srebrenice mladoletni in nimajo predstave, kaj se je tam sploh zgodilo. Mladina je zmanipulirana. To pa je rezultat razmer, ko se molči o resnici in dovoljujejo mitingi, kot je bil včerajšnji,“ je bila kritična Mićićeva.

Soočenje

Nekdanjega predsednika Republike srbske haaško sodišče bremeni 11 kaznivih dejanj. Genocida, preganjanja, uničevanja, načrtovanja okrutnih dejanj, pokola 8000 muslimanskih moških in dečkov v Srebrenici leta 1995 in obleganja Sarajeva. Na njegov ukaz so v taborišče zaprli na tisoče nesrbskih prebivalcev. Tam so jih vojaki sistematično posiljevali, mučili in ubijali.

Kaj pa Bosna in Hercegovina?

Predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžić je pozdravil izročitev Karadžića. "V BiH je 50 odstotkov prebivalcev razseljenih ali ne živi na svojih domovih. 100.000 ljudi je bilo ubitih, zato ne moremo dovoliti, da bi bila to predstava enega človeka," je dejal bošnjaški član predsedstva.

"Očitno je, da je Karadžić ujet, ne pa tudi njegov projekt, ki nemoteno napreduje in naprej živi v BiH," je dejal glede Republike srbske, katere prvi predsednik je bil Karadžić. Struktura BiH je danes taka, da "pravzaprav nagrajuje agresijo in genocid, etnično čiščenje," je še dejal Silajdžić in pristavil, da so bošnjaške oblasti v BiH leta 1995 podpisale Daytonski mirovni sporazum "pod grožnjami" in da ta ni bil uresničen.

Silajdžić je sicer doslej že večkrat obtožil Republiko srbsko, da je ta nastala na genocidu, to pa je večkrat ponovil z nekaterimi drugimi bošnjaškimi politiki v dneh po aretaciji Karadžića 21. julija v Beogradu. Premier Republike srbske Milorad Dodik se je na to že večkrat odzval z opozorili, da bi lahko prišlo do končne razdelitve države na podlagi referenduma v Republiki srbski.