Radikalec na čelu parlamenta

Srbska skupščina je davi po 15 urah razprave za svojega predsednika izvolila namestnika vodje Srbske radikalne stranke (SRS) Tomislava Nikolića.

Zanj je glasovalo 142 od 250 poslancev, kolikor jih ima novi skupščinski sklic, kandidatka Demokratske stranke (DS), ki jo vodi srbski predsednik Boris Tadić, Milena Milošević pa je dobila 99 glasov. Demokrati (DSS) premiera Vojislava Koštunice (DSS) so se opredelili za kandidata radikalcev, za katerega so glasovali tudi socialisti (SPS).

Dolgotrajna in žolčna razprava, ki se je končala nekaj po 4. uri zjutraj z izvolitvijo 56-letnega Nikolića, je minila v prepiru Tadićeve DS in Koštunićeve DSS glede krivde za neuspešne dogovore o oblikovanju vlade, ki so ga sicer nadvse uspešno razvnemali poslanci iz vrst radikalcev in socialistov. Čeprav je SRS zmagala na januarskih volitvah, ji ni uspelo najti zaveznice za prevzem oblasti, zato se je pogajanj o oblikovanju vlade lotil t.i. demokratski blok.

Srbski predsednik zavrnil predlog Koštunice

Koštunica je v soboto Tadiću predlagal sestavo nove vlade, vendar je srbski predsednik ponudbo zavrnil z nasprotnim predlogom, ki naj bi bil tudi dokončni, vendar tokrat povsem nesprejemljiv za DSS. DS je med ponedeljkovo razpravo o kandidatih za predsednika skupščine opozarjala, da bi izvolitev Nikolića "dramatično" zmanjšala možnost za dogovor s Koštuničevo stranko o oblikovanju vlade.

Nikolić je bil nesprejemljiv tudi za tretjo udeleženko pogajanj o oblikovanje vlade, G17 plus, katere vodja Dinkić je med razpravo zatrdil, da bi izvolitev kandidata radikalca pomenila "konec zgodbe o demokratičnem bloku v Srbiji". Zagrozil je tudi, da njegova stranka ne bo več sodelovala v pogajanjih o novi vladi in tudi ne v nadaljnjem delu skupščine, če bo Nikolić izvoljen za njenega predsednika. Dinkić meni, da ponedeljkova dogajanja v skupščini napovedujejo vstop Srbije v obdobje resne politične nestabilnosti.

G17 plus je sicer lansko jesen izstopila iz vladajoče koalicije premiera Koštunice in tako izsilila predčasne volitve. Za ta korak se je odločila po prekinitvi pogajanj Srbije z Evropsko unijo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, do katere je prišlo maja 2006 zaradi nezadostnega sodelovanja Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Tadić: Nikolić škodljiv za državo

Srbski predsednik Tadić je Nikolićevo izvolitev ocenil kot zelo škodljivo za interese Srbije. Beograjski analitiki pa že opozarjajo na možne politične in gospodarske posledice podpore odhajajočega premiera Koštunice vodji srbskih radikalcev. Ob tem zatrjujejo, da ima Srbija le še teoretične možnosti, da dobi novo vlado, in da je zato veliko večja verjetnost razpis novih volitev. Nekateri menijo, da bi novo vlado po volitvah oblikovali SRS in DSS, kar bi "mednarodnim dejavnikom olajšalo sprejetje odločitve o ločitvi Kosova od Srbije".

Tadićeva DS in zveza LDP-LSV-GSS-SDU Čedomirja Jovanovića sta poskušali preprečiti razpravo o kandidatih za predsednika novega skupščinskega sklica. Njuni poslanci so namreč zatrjevali, da bi morala skupščina najprej obravnavati poročilo državne pogajalske skupine za Kosovo o poteku dunajskih pogovorov s Prištino. Zadevno razpravo naj bi nalagala resolucija o Kosovu kot sestavnem delu Srbije, ki so jo poslanci izglasovali v prvem delu konstitutivne seje 14. februarja.

Tadićeva DS je ponovno za predsednico novega skupščinskega sklica predlagala svojo dolgoletno članico Mileno Milošević, ki sicer že prej ni bila sprejemljiva za Koštuničevo DSS, radikalce in socialiste. Nikolić, ki ga je za predsednika skupščine predlagala njegova stranka, je na seji izpostavil, da ni oblikovana koalicija, ampak skupščinska večina za konstituiranje parlamenta. Med razpravo je večkrat odločno zatrdil, da njegova stranka nima namena oblikovati vlade in tudi ne podpreti nobene manjšinske vlade.

Med razpravo je bilo slišati tudi mnenje, da je povsem nesmiselna izvolitev Nikolića, saj bo "njegov parlament" čez teden dni razpuščen, če Srbija ne bo dobila vlade. Donedavni predsednik srbskega ustavnega sodišča Slobodan Vučetić je v ponedeljek izpostavil, da rok za oblikovanje vlade poteče 15. maja ob polnoči in da mora Tadić že dan pozneje razpustiti parlament in razpisati volitve, če do takrat ne bo uspel dogovor o vladi. Veljavni predpisi tudi določajo izvedbo volitev v 60 dneh po razpustitvi skupščine oziroma najpozneje do 14. julija, je še povedal Vučetić.