Radikalci v vodstvu

Srbski Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) je na 400 voliščih po Srbiji izvedel vzporedne volitve. Rezultati - do 22. ure so prešteli 75 odstotkov glasov - so pokazali, da je največ glasov, 28,5 odstotkov, dobila Srbska radikalna stranka (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića naj bi dobila 22,9 odstotka glasov, na tretjem mestu je Demokratska stranka Srbije (DSS), ki jo vodi premier Vojislav Koštunica. Dobila naj bi 17-odstotno podporo volivcev. S 6,18 odstotki sledi G-17, 0,7 odstotka manj naj bi dobili socialisti (SPS), na meji petodstotnega volilnega praga pa je koalicija strank z Liberaldemokratsko partijo (LDP) Čede Jovanovića.

Po oceni CeSID je SRS tokrat dobila okoli 100 tisoč glasov več kot pred tremi leti, ko je s podporo 1.056.000 volivcev zmagala. Še bolj je svoj rezultat izpred treh let popravila DS. Takrat je dobila 480 tisoč, tokrat pa ji napovedujejo 920 tisoč glasov. DSS ostaja na istem, 680 tisoč glasov so ji volivci namenili tako leta 2003 kot leta 2007. Po pričakovanju pa se je manj volivcev odločilo podpreti socialiste pokojnega srbskega predsednika in haaškega obtoženca Slobodana Miloševića. Dobila naj bi 245 tisoč glasov ali 50 tisoč manj kot pred tremi leti.

Okoli 60-odstotna volilna udeležba

Analitiki so poudarjali, da so se srbski ultranacionalisti doslej dobro odrezali predvsem takrat, ko je bil odziv volivcev mlačen, kar pa se tokrat ni zgodilo.

Na srbskih parlamentarnih volitvah je uro pred zaprtjem volišč glasovnice oddalo 56,7 odstotkov od skupno okoli 6,65 milijona volilnih upravičencev, je povedal direktor CeSID Zoran Lučić, ki pričakuje, da je do 20. ure glasovalo okoli 60 odstotkov srbskih volivcev. Poudaril je, da je doslej odziv večji kot na parlamentarnih volitvah leta 2003, še več, Srbi tako množično niso hodili na volišča vse od leta 2000.

Napovedi so se uresničile

Napovedi so bile jasne: večino poslanskih mandatov 250-članske skupščine naj bi si razdelile tri glavne tekmice, Srbska radikalna stranka, Demokratska stranka in Demokratska stranka Srbije.

Vendar pa gre na tokratnih volitvah predvsem za spopad dveh struj - radikalne in prozahodne. Javnomnenjske raziskave pred volitvami so kazale na tesen izid, tako Šešljevi Radikalci kot Tadićevi Demokrati naj bi si zagotovili 30 odstotkov glasov, kar pomeni tudi, da nobena stranka ne bi dobila zadostne večine in da Srbijo čakajo koalicijska pogajanja.

Vsi po vrsti prepričani v zmago

Tadić je na volišču dejal, da kljub prepričanju v zmago DS ne verjame, da bo lahko njegova stranka samostojno oblikovala novo vlado. DS je bila v dosedanjem skupščinskem sklicu opozicijska stranka s 37 poslanci.

Koštunica je po glasovanju poudaril, da so volitve "državotvorne v pravem pomenu besede, saj so jih slicali po sprejetju najvišjega državnega akta", ustave. Koštuničeva DSS je na volitvah decembra 2003 dobila 53 mandatov in nekaj mesecev pozneje oblikovala manjšinsko vlado. Tokrat se za poslanske mandate poteguje v koaliciji z Novo Srbijo (NS) Velimirja Ilića.

Tomislav Nikolić, ki vodi srbske radikalce med odsotnostjo Šešlja, je na volišču povedal, da pričakuje zmago svoje stranke, kar bo "pripeljalo do sprememb v Srbiji ter do njenega obračuna s kriminalom". SRS je bila vodilna opozicijska stranka v dosedanjem skupščinskem sklicu. Na volitvah decembra 2003 je namreč dobila kar 83 poslanskih mandatov, vendar ji ni uspelo najti partnerke za oblikovanje vlade.

Volili so tudi v tujini

V Srbiji velja proporcionalni volilni sistem. Petodstotni volilni prag za vstop v skupščino ne velja za liste manjšin, ki jih je na glasovnicah šest, po ena albanska in muslimanska ter po dve madžarski in romski. Poslance v srbski parlament so volili tudi na Kosovu, in sicer v krajih, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo. Tam je v volilne sezname vpisanih skoraj 102.000 potencialnih glasovalcev. Za dobrih 31.000 volilnih upravičencev so bila volišča odprta tudi v tujini, v 34 državah, vključno s Črno goro, s katero je bila Srbija do maja lani v državni skupnosti.