'Nesreče v Fukušimi ne gre enačiti s Černobilom'

Japonske oblasti so zaradi težav z jedrsko elektrarno Fukušima Daiči, v kateri je po uničujočem potresu pred dobrim mesecem prenehal delovati hladilni sistem, povečale nevarnost nuklearne krize s pete na najvišjo, sedmo stopnjo Mednarodne lestvice jedrskih in radioloških dogodkov INES, ki je enaka ravni nesreče v Černobilu leta 1986. "Uhajanje radioaktivnih snovi se še vedno ni ustavilo, naša skrb je, da bodo ravni radiacijskega sevanja sčasoma presegle tiste iz Černobila," je sporočil uradnik iz Tepca, ki elektrarno upravlja.

A japonska agencija za jedrsko varnost je sporočila, da je radioaktivno sevanje iz poškodovane elektrarne enako desetim odstotkom nesreče v Černobilu. "To so preliminarne ocene, ki obsegajo potencialnost nesreče in nikakor ne trenutnega stanja," je sporočil njihov uradnik. Predstavnik agencije Hidehiko Nišijama je dejal, da je bila v Černobilu bistveno večja izpostavljenost visokim stopnjam sevanja, zaradi česar je umrlo 29 ljudi. Temu v Fukušimi niso bili priče, je poudaril. Poleg tega so v Černobilu "reaktorji eksplodirali", v Fukušimi pa so "ostali nedotaknjeni, čeprav opažamo nekaj puščanja".

Ponoči je bilo namreč iz stavbe četrtega reaktorja mogoče videti dim in ogenj, ki so ga hitro pogasili. Sodeč po informacijah odgovornih, incident ni vplival na stopnjo radiacije ali na hladilne sisteme.

Japonska se sicer trudi normalizirati stanje v jedrski elektrarni po katastrofalnem potresu, ki je državo prizadel prejšnji mesec, sledil pa mu je še močan cunami. Doslej so našteli že 13.219 smrtnih žrtev, več kot 14.000 jih še vedno pogrešajo. Več deset tisoč ljudi so izselili iz evakuacijskega območja v 20-kilometrskem radiju okoli elektrarne.

Državo je že včeraj stresel nov močan popotresni sunek z magnitudo 7,1, zaradi katerega so v prefekturi Ibaraki izdali opozorilo pred meter visokim cunamijem, ki pa so ga medtem že preklicali. Nov popotresni sunek z magnitudo 6,0 je sledil spet danes, stresel pa je severovzhod države. O žrtvah in škodi ni poročil, prav tako ni bilo izdano opozorilo pred cunamijem. V Tokiu so se zazibale stavbe. Iz Tepca so sporočili, da so zaradi tresenja tal iz elektrarne evakuirali delavce in inženirje, nepravilnosti v delovanju vodnih črpalk za hlajenje sistemov pa na reaktorjih ena, dve in tri niso zaznali.

Stritar: Zvišanje stopnje nesreče je bilo pričakovano

Kot meni direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar, je bila odločitev, da dogodke v Fukušimi povišajo na sedmo stopnjo na mednarodni lestvici jedrskih nesreč in jo tako po stopnji izenačijo s katastrofo v Černobilu leta 1986, pričakovana. Nesreča v Fukušimi namreč po kriterijih ocenjevanja jedrskih nesreč dejansko spada v to najvišjo kategorijo – prišlo je do taljenja jedrske sredice in do velikih izpustov radioaktivnosti v okolico, evakuirati so morali okoliško prebivalstvo, očitno je prišlo tudi do nekaterih človeških napak, pojasnjuje Stritar.

Kljub temu pa poudarja, da nesreče v Fukušimi ne gre enačiti s Černobilom, saj je ob slednji prišlo do izpusta "bistveno večje količine radioaktivnosti naenkrat v okolico". V Fukušimi so po drugi strani stvari potekale več dni, pri čemer je večino radioaktivnosti odpihnilo na Pacifik. Radioaktivno sevanje na območju je sicer še vedno povišano, a ne toliko, kot je bilo v Černobilu, dodaja Stritar.

Ostaja pri dosedanji oceni, da se v Sloveniji zaradi dogajanja v Fukušimi ni treba ničesar bati. Do velikih izpustov že od drugega tedna po nesreči ne prihaja več. Radioaktivni jod, ki je prišel v ozračje, se je razpršil po vsem svetu, količine pa so tako minimalne, da ne vplivajo na nič, in so zanimive kvečjemu z akademskega stališča, je pojasnil Stritar.

Tudi močni popotresni sunki razmer v poškodovani nuklearki niso bistveno poslabšali, je spomnil. Po njegovi oceni se razmere v Fukušimi ne morejo več bistveno poslabšati – potem ko je nuklearka očitno zdržala vse dodatne sunke v minulih tednih, ko je jedrska sredica že mesec dni ustavljena in so temperature padle, v reaktorjih pa je vzpostavljeno hlajenje. "Zdaj so v stabilnem, a ne še čisto, stanju ohlajanja in začenja se dolgoročna sanacija ... To pa bo trajalo dolge mesece in leta," je še napovedal Stritar.

Premier: Nuklearka se postopoma stabilizira

Japonski premier Naoto Kan je izrazil prepričanje, da se položaj v poškodovani nuklearki Fukušima "korak za korakom" stabilizira, količina radioaktivnosti, ki uhaja v okolje, pa se zmanjšuje. Sodržavljane je pozval, naj znova zaživijo običajno življenje: "Imam predlog. Živimo običajno življenje, kolikor dobro lahko, ne da bi padli v razpoloženje samoomejevanja, a s sočutjem za ljudi, ki jih je ta katastrofa prizadela."

"Svetu smo povzročili veliko težav," je še opozoril Kan in dejal, da je treba vložiti veliko prizadevanj za povečanje varnosti vseh jedrskih reaktorjev v državi. Če bodo pri tem odkrili kakšne težave, bodo reaktorje po potrebi tudi ustavili, je zatrdil, a hkrati dodal, da tovrstnih načrtov za zdaj nimajo.

Levosredinski Kan je tudi ponovil, da si želi sodelovanja konservativne opozicije pri oblikovanju načrta rekonstrukcije po najhujši katastrofi na Japonskem po drugi svetovni vojni. "S to katastrofo kot priložnostjo upam in pričakujem, da se bo zagon za obnovo Japonske povečal," je dejal in napovedal, da bo še ta mesec začela delati posebna komisija za sanacijo. Obenem se je v imenu vlade opravičil kmetom v štirih prefekturah na severovzhodu države, katerih pridelke so po jedrski nesreči zaradi nevarnosti radioaktivne kontaminacije prepovedali.