Računica s CO2 se ne izide

Kljub temu, da se količina ogljikovega dioksida z onesnaževanjem zraka z emisijami plinov iz industrije in prometa skokovito povečuje, naj bi bili oceani sposobni vsrkati vedno več CO2. Vsaj takšno je bilo do nedavnega večinsko mnenje znanstvene srenje. Poleg gozdov naj bi bila svetovna morja najbolj učinkoviti 'požiralniki' in 'rezervoarji' ogljikovega dioksida na našem planetu.

Toda raziskovalci oceanov na južni zemeljski polobli ugotavljajo, da je teorija eno, podatki pa drugo. V zadnjih letih so namreč morja na južni zemeljski polobli, v nasprotju s prevladujočim mnenjem, sprejela vedno manjše količine ogljikovega dioksida. Razlog so vedno močnejši vetrovi, povzročitelj pa človek, ugotavljajo raziskovalci.

Tihi ocean: Oslabljena sposobnost sprejemanja CO2

Doslej so t.i. naravni ponori sprejeli okrog polovico ogljikovega dioksida in tako vidno zavirali globalno segrevanje ozračja, ki ga povzroča človeštvo s svojimi dejavnostmi. V morjih na južni polobli pa je ta proces izgubil svoj zagon: namesto, da bi oceani sprejemali viške CO2, ga vsrkajo čedalje manj.

"Od leta 1981so južni oceani sprejeli od pet do 30 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot so sprva predvideli znanstveniki," so v strokovni reviji Science objavili raziskovalci Inštituta Max Planck za biogeokemijo v nemški Jeni.

Oslabitev sposobnosti skladiščenja CO2 znanstveniki pripisujejo vedno močnejšim vetrovom, kar zaznavajo že od leta 1958.

Viharji namreč dvigajo na površje plasti morske vode iz globine, ki imajo visoko vsebnost ogljikovega dioksida, zato se CO2, vezan v morski vodi, celo sprošča, namesto da bi ga oceani vsrkali iz ozračja. Za vedno močnejše vetrove, ki pihajo nad južnimi morji, pa je kriv človek. "Na tem primeru je jasno, da glede globalnega segravanja obstaja t.i. povratna zanka," pravi raziskovalec Martin Heimann.

Težko predvidljive posledice

Druga skupina raziskovalcev je že pred leti oblikovala tezo, da so višje jakosti vetrov v Tihem oceanu posledica ozonske redukcije v stratosferi, na višini 10 do 50 kilometrov. Sprememba temperature na površini zemlje naj bi prav tako vplivala na pojav močnejših vetrov.

Napovedi klimatskih sprememb v 21. stoletju predvidevajo povečano hitrost vetrov. Raziskovalci domnevajo tudi, da bodo morja na južni polobli v prihodnji 25 letih vsrkala vedno manjše količine ogljikovega dioksida. To pa bi pomenilo, da bi se koncentracija CO2 v atmosferi povečala bolj, kot je predvideno, piše Science.

Znanstveniki bodo s svojimi izsledki obogatili bazo podatkov Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPPC), ki spremlja globalne spremembe ozračja in njegove posledice.