Voditelji azijskih držav pa so ob koncu srečanja sklepno deklaracijo proti terorizmu ter sklepno listino, ki je uperjena proti podpiranju separatističnih gibanj. Omenjena dokumenta sta podpisala tudi pakistanski predsednik Pervez Mušaraf in indijski premier Atal Behari Vajpayee, ki sta se sicer na srečanju medsebojno obtožila za napetosti med državama.
Putin se je sestal z voditeljoma Indije in Pakistana
Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob koncu Konference o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji v kazahstanskem mestu Almaty ločeno sestal s pakistanskim predsednikom Pervezom Mušarafom in indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeejem, s katerima se je pogovarjal o možnostih za rešitev krize med Islamabadom in New Delhijem glede sporne pokrajine Kašmir, oba voditelja pa je povabil v Moskvo. Po Putinovih besedah je že samo dejstvo, da sta se Mušaraf in Vajpayee udeležila konference, ki je bila namenjena predvsem ublažitvi napetosti med Indijo in Pakistanom, dober znak, da sta pripravljena spor reševati mirno. Putin je sprejel povabilo indijskega premiera, naj decembra obišče Indijo.
Putin je ob koncu srečanja z Mušarafom povedal, da najnovejše izjave pakistanskega vodstva glede odnosov z Indijo "kažejo nekaj optimizma". Ruski predsednik je predlagal, naj razmislijo, "kaj bi lahko skupaj naredili, ne samo za ublažitev indijsko-pakistanskega konflikta, temveč tudi za preprečitev nadaljnjih konfrontacij". Putin je Mušarafu tudi pojasnil, da svetovna javnost spremlja razmere v Kašmirju z veliko zaskrbljenostjo. "Soudeleženci vrha EU-Rusija in Rusija-NATO so me zaprosili, naj vam posredujem njihovo zaskrbljenost," je dejal. Mušarafu je tudi čestital za sodelovanje v boju proti terorizmu in za sodelovanje med Rusijo in Pakistanom na višji ravni.
Ruskemu predsedniku se je zahvalil za prizadevanja mednarodne skupnosti glede odnosov med Indijo in Pakistanom ter ocenil, da je svet razočaran nad dejstvom, da se Vajpayee noče srečati z njim.
Putin se je nato srečal še z Vajpayeejem, kateremu je pojasnil, da mu je Mušaraf zaupal vrsto resnih pozitivnih predlogov. Tudi indijskemu voditelju je povedal, da je Rusija, tako kot vsa mednarodna skupnost, močno zaskrbljena nad "razvojem odnosov med Indijo in Pakistanom".
"Nujno potrebno je začeti z vsem, kar lahko obe strani naredita za rešitev konflikta," je dejal Putin in dodal, da bo Rusija naredila vse, kar je v njeni moči, da prispeva k ureditvi razmer na območju.
Annan poziva Indijo in Pakistan k popuščanju
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je ob začetku tridnevnega obiska v Moskvi pozval pakistansko in indijsko stran, naj pristaneta na "obojestransko popuščanje". Izrazil je še upanje, da bosta Rusija in Kitajska ter drugi mednarodni posredniki uspeli omiliti spor med sprtima sosedoma.
Sicer pa se je generalni sekretar ZN danes srečal s predsednikom sveta federacije Sergejem Mironovom, med tridnevnim obiskom pa naj bi se sešel še s predsednikom Putinom, premierom Mihailom Kasjanovom in zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom.
Annan je še pozval države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND), naj več vlagajo v izobraževanje mladih v boju proti širjenju virusa HIV. Kot je opozoril Annan, se aids trenutno najhitreje širi prav v državah SND, še posebej v Rusiji, ogroža pa predvsem mlade. Po uradnih podatkih je med 143 milijoni Rusov z virusom HIV okuženih 182,000 ljudi, po neuradnih podatkih pa je število obolelih še desetkrat večje.
Azijski voditelji skupaj proti separatizmu
Sklepna listina iz Almatyja, ki jo je podpisalo 16 udeleženk konference, separatizem opredeljuje kot "eno od glavnih groženj varnosti in stabilnosti v regiji". Države podpisnice so se obvezale, da ne bodo podpirale separatističnega gibanja na ozemlju držav podpisnic. Listina tudi obsoja terorizem v vseh oblikah, podporo terorizmu in pomanjkanje neposredne obsodbe terorističnih dejanj. Podpisnice so se tudi obvezale, da bodo "združile napore pri preprečevanju terorističnih dejanj, ki bi bila načrtovana, podpirana ali financirana na ozemlju ene od držav podpisnic sklepne listine", prav tako pa so se izrekle proti zaščiti in nudenju zatočišča teroristom.
Vajpayee in Mušaraf o sklepni listini
Indijski premier Vajpayee je malo pred podpisom sklepne listine dejal, da bi se logika rešitve spora z dialogom morala spoprijeti s strašnim sovražnikom in s tem obsodil pakistansko stran, da ščiti teroriste na svojem ozemlju. "To je terorizem, ki ga podpira verski ekstremizem in katerega žarišče je v soseščini Indije," je dejal Vajpayee. Po njegovih besedah listina iz Almatyja "obsoja vse oblike terorizma, kakor tudi vsako podpiranje ali odobravanje terorizma ter pomanjkanje neposrednega zavračanja le-tega". Kot je dodal, omenjena listina potrjuje, da se vse države podpisnice "združijo v prizadevanjih za preprečevanje načrtovanja, izvajanja in financiranja terorizma na območju držav podpisnic ter v zavračanju zaščite in zatočišča teroristom".
Pakistanski predsednik Mušaraf pa je pred podpisom sklepne listine pojasnil, da "ne bi pod nobenim pogojem smeli odobravati terorističnih posameznikov ali skupin". A dodal je še, da "enako tudi ne bi smeli pod nobenim pogojem sprejemati političnega ropanja nekaterih držav, ki nasilno zasedajo določena ozemlja in že desetletja kratijo svoboščine tamkajšnjemu prebivalstvu".
Ruski predsednik Putin je pred srečanjem s pakistanskim predsednikom v Almatyju razmere na jugu Azije označil kot "eksplozivne" in pozval oba voditelja, naj pokažeta "razumnost", ki bi sprostila napetosti na območju in omogočila nadaljevanje političnih prizadevanj za rešitev krize. Putin je sicer pokazal veliko optimizma in dejal, da je v besedah obeh voditeljev že opazna pripravljenost na dialog.
Na srečanju je spregovoril tudi kitajski predsednik Jiang Zemin. Ocenil je, "da razmere v Aziji niso spodbudne, predvsem zaradi terorizma". "To je glavna tema tokratnega azijskega vrha," je poudaril in vnovič opozoril, da je "tudi Kitajska žrtev terorizma, v t. i. vzhodnem Turkestanu". Kitajska se namreč sooča s separatizmom Ujgurov, muslimanske manjšine v avtonomni pokrajini Xinjiang.
Konference se je udeležil tudi predsednik afganistanske prehodne vlade Hamid Karzaj, ki je ob tej priložnosti pozval sprti strani, naj ne podpirata terorističnih skupin, ki bi lahko uporabile silo in nasilje proti lastnemu ljudstvu ali drugim narodom. Karzaj je udeležence konference tudi povabil v Kabul, da bi si lahko ogledali, kaj sta vojna in terorizem storila njegovi državi.
Na Konferenci o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji poleg Indije, Pakistana, Rusije in Afganistana sodelujejo še Azerbajdžan, Kitajska, Mongolija, Egipt, Iran, Izrael, Kazahstan, Kirgizistan, Palestina, Tadžikistan, Turčija in Uzbekistan. Med državami opazovalkami pa so tudi Vietnam, ZDA in Japonska.
Nemiri v Kašmirju
V sporni pokrajini Kašmir, ki je razdeljena na indijski in pakistanski del, pa se medtem nadaljujejo oboroženi spopadi med indijskimi in pakistanskimi vojaki. Pakistanska stran je sporočila, da so bili tarč indijskega orožja v vseh petih kašmirskih regijah, ki jih nadzira Pakistan. Tamkajšnja indijska policija pa je sporočila, da je bilo v zadnjih spopadih ubitih sedem ljudi, poleg dveh skrajnežev in enega policista še štirje civilisti.
Indijske varnostne sile so med drugim ubile enega izmed poveljnikov gibanja Hizb-ul Mudžahedin, uporniške islamske skupine, ki se bori proti indijski vojaški prisotnosti v Kašmirju.
Syed Salahuddin, ustanovitelj kašmirske separatistične organizacije Hizb-ul-Mudžahedin, je za agencijo Reuters zatrdil, da bodo kašmirski uporniki še naprej izvajali akcije proti indijski nadvladi. Dejal je, da imajo prebivalci Kašmira vso pravico do prehajanja kontrolne razmejitve med Indijo in Pakistanom, pri čemer jih nihče ne more zaustavljati. "Nobena vlada, celo pakistanska vlada, nas pri tem ne more ustaviti," je dejal voditelj največje kašmirske protiindijske uporniške skupine.
"Osvobodilni boj ne bomo ustavili," je dejal Salahuddin, ki je še potrdil, da so vedno pripravljeni na pogovore, da pa mora pri pogovorih o rečitvi kašmirskega vprašanja sodelovati tudi uradna pakistanska oblast, kar je Indija doslej zavračala. Zavrnil je tudi poročila, da so v akcijah pogoste žrtve civilisti. Dejal je, da "so njihove tarče vedno vojaške," ter da jih ne morejo imeti za teroristično organizacijo.
Sicer pa tamkajšnji vojaški viri poročajo, da so vdori kašmirskih separatistov v zadnjem času skoraj pojenjali. K temu jih je pozvala pakistanska oblast, prav tako pa so jim onemogočili komunikacije čez črto razmejitve.
