'Resolucija je namenjena varovanju civilistov'

Svoj obisk tovarne balističnih izstrelkov v Votkinsku je za komentar vojaškega posredovanja v Libiji izrabil ruski premier Vladimir Putin. Dejal je, da je  resolucija Združenih narodov o prepovedi letov nad Libijo '' zgrešena in neustrezna. Dopušča praktično vse. Spominja na srednjeveške pozive h križarskim pohodom.''

Po njegovih besedah vmešavanje v notranje zadeve tujih držav postaja ena glavnih usmeritev zunanje politike Združenih držav Amerike. Putin pravi, da dogodki kažejo na potrebo po tem, da Rusija okrepi svoje obrambne zmogljivosti, in dodaja, da Gadafijev režim sicer ne zadošča kriterijem demokracije, a to po njegovem prepričanju še ne upravičuje vojaške intervencije.

Le nekaj ur za tem se je oglasil ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je dejal, da je nesprejemljivo, da se dogajanje v Libiji primerja s 'križarskim pohodom.'  Kot je še dodal, Rusija ne bo sodelovala v vojaški akciji.

To je sicer prvič, da sta si Medvedjev in Putin javno nasprotovala pred predsedniškimi volitvami leta 2012, na katerih bi se lahko Putin znova potegoval za predsedniški položaj.

Tudi Kitajska, ki prav tako kakor Rusija ni glasovala proti resoluciji Varnostnega sveta, je danes izrazila svoje nasprotovanje zračnim napadom na Libijo. Uradno glasilo kitajske komunistične partije mednarodno koalicijo, ki izvaja napade, obtožuje kršenja mednarodnih pravil in netenja novih nemirov na Bližnjem vzhodu.

K ustavitvi letalskih napadov na Libijo je pozval tudi indijski zunanji minister S.M. Krishna. Po njegovem mnenju bodo ti škodili "nedolžnim civilistom, tujim državljanom in diplomatskim misijam". Indija tudi obžaluje, da je prišlo do letalskih napadov, je izjavil Krishna. Indija poziva vse strani, naj se odrečejo nasilju in uporabi sile, da bi razrešili spor.

'Resolucija je namenjena varovanju civilistov'

Včeraj je svoje pomisleke proti načinu posredovanja v Libiji izrazil tudi generalni sekretar Arabske lige Amr Musa. Vprašal se je, ali je bombardiranje, ki je po njegovih podatkih zahtevalo številne smrtne žrtve, res pravi način za zaščito civilistov.

Musa je danes dejal, da je ''stališče Arabske lige znano, vse odkar smo zamrznili libijsko članstvo. Potem smo pozvali Združene narode k uveljavitvi območja prepovedi letov. Spoštujemo resolucijo Združenih narodov in ne vidimo nobenih konfliktov pri njenem uveljavljanju,'' pravi Amr Musa.

''Resolucija je namenjena varovanju civilistov in to je vse, kar nas zanima,'' je prvi človek Arabske lige dejal na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom v Kairu. ''Mi bomo še naprej delali na zaščiti civilistov. Vse vpletene strani pozivam, da pri vsakršni vojaški akciji upoštevajo interese civilnega prebivalstva.''

'Vojaška akcija naj se čim prej konča'

Turški premier Recip Erdogan je v Meki na zadnji dan svojega obiska Savdske Arabije posvaril pred okupacijo severne Afrike, bogate z nafto in zemeljskim plinom.

''Naša največja želja je, da bi se ta vojaška operacija čim prej končala,'' je v svojem govoru ob podelitvi častnega doktorata univerze v Meki dejal Erdogan. ''Želimo si, da bi Libijci sami odločali o svoji prihodnosti. Naši bratje v Libiji imajo vsa sredstva za izgradnjo močne, stabilne in mirne prihodnosti. Treba jim je dati priložnost, da izkoristijo ta sredstva, preden se ta operacija sprevrže v okupacijo.''

"Glede morebitnega posredovanja Nata imamo določene pogoje. Nato bi moral posredovati, da bi pokazal in potrdil, da Libija pripada Libijcem, ne pa da razdeljuje njene naravne vire in bogastva določenim krogom," je dejal Erdogan.

Ankara je kritična tudi do vloge Francije v vojaški akciji proti Libiji. Francija nastopa tako, kot da ima vodilno vlogo pri uresničevanju resolucije VS ZN št. 1973, je izjavil turški obrambni minister Vecdi Gönül.

Irak podpira posredovanje v Libiji

Iraška vlada je danes izrazila svojo podporo mednarodnemu posredovanju v Libiji. ''Iraška vlada podpira mednarodna prizadevanja za zaščito libijskega ljudstva,'' je dejal uradni govorec iraške vlade Ali al Dabak.

Vojaško posredovanje v Libiji je sicer največja vojaška intervencija mednarodnih sil po letu 2003, ko je koalicija držav, ki za to ni imela mandata Združenih narodov, napadla Irak.

Iransko zunanje ministrstvo Libijce svari, naj ne zaupajo vojaškemu posegu Zahoda v Libiji, češ da gre za poskus pridobitve neokolonialne kontrole nad libijsko nafto, poroča izraelski Haaretz.

Uradni govorec iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast pravi, da bi pod plaščem posredovanja zaradi varnosti lahko na koncu prišlo do okupacije Libije. Iran je sicer pozdravil vstajo proti Moamerju Gadafiju kot del ''islamskega prebujenja'' v arabskem svetu.

Pri vojaškem posredovanju v Libiji sicer poleg zahodnih držav sodelujeta tudi Katar in Združeni arabski emirati. ''V koaliciji smo zaradi zagotovitve varnosti civilistov v skladu z resolucijo Združenih narodov,'' je dejal Ablurahman al Atija, generalni sekretar Sveta za sodelovanje v zalivu.

V EU mešani odzivi

EU ni enotna glede mednarodnega vojaškega posredovanja v Libiji in vloge zveze Nato pri tem.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn meni, da bi Luksemburg in še mnoge druge države lahko sodelovale v vojaški akciji proti Gadafijevem režimu samo v okviru Nata.

Dejal je tudi, da bi bil "zelo slab signal", če bi se koalicija Zahoda znašla v težavah in bi moral Nato pozneje prevzeti glavno vlogo. Asselborn poudarja, da je treba čim prej jasno opredeliti, kdo počne kaj, in opozarja, da "ta igra med koalicijo in Natom spodkopava celotno mednarodno skupnost".

Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je poudaril, da vojaško posredovanje proti Gadafiju ne bi smelo biti "vojna" proti Libiji. Poudaril je, da je treba ukrepati strogo v skladu z resolucijo VS ZN in da je treba preveriti, ali je dosedanje posredovanje v skladu s to resolucijo.

Francija, ki je poleg ZDA in Velike Britanije vodilna v vojaškem posredovanju v Libiji, ne želi, da bi Nato prevzel vodilno vlogo v vojaškem posredovanju v Libiji, ker se boji negativnega odziva arabskega sveta.

Nemčija je danes potrdila, da s svojimi enotami ne bo sodelovala v vojaški operaciji v Libiji. Vodja nemške diplomacije Guido Westerwelle je ob tem dejal, da so nemški razlogi za to dobri in da so njihove skrbi utemeljene, saj je Arabska liga že kritizirala posredovanje.

Finski zunanji minister Alexander Stubb pa meni, da je interpretacija kritik Arabske lige pretirana. "Ne delajmo iz muhe slona," je dejal.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je dejala, da je bil generalni sekretar Arabske lige Amr Mussa napačno citiran, in spomnila, da je tudi on sodeloval na vrhu v Parizu, ki se je odločil za začetek letalskih napadov.