Jasno je, da je begunsko-migrantski val posledica bega ljudi pred konflikti in krizo, najbolj pred državno vojno v Siriji, ki traja že pet let. Bežeče množice kažejo, da so ljudje obupali nad razmerami, saj jim ni videti konca. Država, ki so jo poznali, ne obstaja več, povratka ni, je razmere opisal BBC.
Begunska kriza, ki se je zdaj ne le dotaknila tudi Evrope, temveč jo razklala, je okrepila zavedanje, da je nujno najti rešitev teh konfliktov.
Zadnje čase se tej problematiki precej posveča ruski predsednik Vladimir Putin. O svojem dojemanju razmer in rešitvah bo spregovoril tudi v govoru na Generalni skupščini Združenih narodov, ki bo 8. septembra v New Yorku. V njem bo spodbujal k vseobsežnem mednarodnem sodelovanju pri reševanju razmer v Siriji.
BBC ob tem opozarja na ironijo, saj je poleg sirskega predsednika Bašarja al Asada sam v veliki meri odgovoren za poglabljanje konflikta v Siriji, v katerem je bilo ubitih več sto tisoč ljudi, v beg pa pognanih na milijone. Po mnenju analitikov se namreč Asad brez ruske pomoči na oblasti nikakor ne bi obdržal tako dolgo.
Rusija namreč vse bolj krepi vojaško prisotnost v Siriji. Zagotavlja ji oporo, pošilja ji letala, helikopterje, vojaško opremo. Prav tako naj bi po poročanju ameriških obveščevalcev na območju, ki ga v Siriji obvladuje vojska predsednika al Asada, gradili vojaško bazo.
Rusko vmešavanje v razmere v Siriji pa skrbno opazuje Obamova administracija. Ker ZDA vodijo koalicijo držav, ki izvaja zračne napade na položaje Islamske države (IS) v Siriji, bi jim Putinova dejanja lahko prekrižala načrte. Vedno večja ruska prisotnost zahteva, da ti dve državi vzpostavita postopke, da bi zagotovili, da rusko posredovanje ne bi prišlo v konflikt z ameriškim bojem proti IS.
Težava je namreč v tem, da čeprav tako Rusija kot ZDA želita ustaviti konflikte v Siriji, te vidita popolnoma drugače. Edina skupna točka med njima je, da premagajo IS, a zelo različno dojemajo, kako to storiti.
ZDA zahteva, da se Asad umakne, saj ga vidijo kot osrednjo figuro konflikta in ga že od leta 2011 pozivajo k odstopu. Prepričani so, da se vojna ne bo končala, dokler ne odstopi.
Putin pa Asadove nasprotnike označuje za teroriste in ga vidi kot vodilnega zaščitnika proti ekstremizmu. Trdi, da sirski begunci bežijo pred IS, čeprav večina mnogi trdijo, da so razlog bega predvsem napadi režima.
Zato je zadnje čase zelo pogosta telefonska komunikacija med Moskvo in Washingtonom, saj želijo ZDA razjasniti ruske namere.
Putin je v pogovoru za ameriško televizijo CBS News povedal, da je edina pot za končanje vojne v Siriji podpora sirski vladi v boju proti terorizmu. Obenem je ponovil svoje stališče, da lahko le Sirci odločajo o tem, ali zamenjati predsednika Bašarja al Asada in kdaj.
Novinar CBS-ove oddaje "60 minut" je Putina vprašal, ali je krepitev vojaške moči usmerjeno v "reševanje" Asada, na kar je ruski predsednik odgovoril pritrdilno.
"Resnično sem prepričan, da vse poteze v drugo smer – tiste, ki želijo uničiti legitimno sirsko vlado – ustvarjajo razmere, kakršnim smo bili priča v drugih državah v regiji, na primer v Libiji, kjer so vse državne institucije porušene," je opozoril.
Celotni intervju s Putinom bo sicer televizija objavila v nedeljo.
Washington pa vztraja, da je Asadovo brutalno ravnanje nad svojimi ljudmi temeljni vzrok za sirski konflikt, kar je omogočilo vzpon ekstremistični skupini Islamska država. Opozarjajo, da je ravno Asadov režim v Sirijo pritegnil džihadiste, in da je Asada nujno izključiti iz vsake politične rešitve.
Moskva pa po drugi strani meni, da džihadistična grožnja izhaja iz vpletenosti ZDA pri okupaciji Iraka in Natove zračne kampanje za pomoč libijskim upornikom.
Putin se bo ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, a njegove zadnje izjave le potrjujejo prepad med dvema voditeljema.
Ameriški zunanji minister John Kerry je minuli konec tedna ponovil, da mora sirski predsednik "oditi". O nujnosti njegovega odhoda se ne nameravajo pogovarjati, lahko se pogovarjajo le o tem, kdaj bo odšel, je povedal.
Težko je videti, kako bi dve tako različni strani dosegli kompromis, je ta za rešitev konflikta nujen.
KOMENTARJI (396)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.